Avstrijski predsednik se je v slovenščini opravičil za krivice

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je danes na osrednji slovesnosti v Celovcu ob stoti obletnici koroškega plebiscita koroškim Slovencev tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.

Pred tem je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.

Avstrijski predsednik je še povedal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. »Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije,« je povedal.


 

Za govor požel dolg aplavz

Ob tem je poudaril, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za »enotnost Koroške in pripadnost Avstriji«, ter da bi se brez njih plebiscit končal drugače. Van der Bellen je v svojem govoru prav tako izpostavil, da so »Korošice in Korošci veliko dosegli in da so zaceljene nekatere odprte rane, Koroška pa je ubrala pot sprave«. Pozval je k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.

»Vse naše narodne skupnosti so most do naših sosedov. V dvojezičnih šolah in vrtcih se avstrijski otroci slovenske narodne skupnosti učijo skupaj s svojimi nemško govorečimi vrstniki in otroki iz Slovenije. Učijo se drug od drugega. To me dela samozavestnega. Preko njih Evropa postaja tesneje povezana. Tako si predstavljam našo skupno evropsko prihodnost,« je še dejal avstrijski predsednik, ki je na začetku govora, za katerega je požel dolg aplavz, v slovenščini tudi dejal, da je lepo, da danes skupaj obeležujemo obletnico.







Predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem so pozdravili Van der Bellnovo opravičilo. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, Valentin Inzko je za STA ocenil, da bo ugled avstrijskega predsednika, ki je po njegovem mnenju že zdaj ogromen, poslej še večji. 

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug pa je za STA dejal, da je opravičilo avstrijskega predsednika zgodovinski trenutek v koroški zgodovini. »To in podvojitev podpor sta dva bistvena signala za prihodnost, ki naj bi bila v znamenju sožitja, miru in sprave na Koroškem,« je poudaril.
 

Pahor: Celovec je s skupno slovesnostjo simbolna prestolnica združene Evrope

Slovenski predsednik Borut Pahor je dejal, da je današnja skupna slovesnost, na kateri sta prisotna z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom, simbolna prestolnica združene Evrope. Kot je še povedal, skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote: mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.

»Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope,« je še dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.



Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. »Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba,« je še dejal. Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.

Spremembe na bolje 

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je danes ob robu stote obletnice koroškega plebiscita skupaj z avstrijsko ministrico, pristojno za manjšine, Susanne Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise. 

Ministrica Jaklitsch je v govoru na prireditvi v tem kraju poudarila, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih bistveno spremenilo – na bolje. »Vedno več jih je, ki spoznavajo, da sobivanje dveh različnih narodov prostor bogati in ga krepi. Vedno več jih je, ki v dvojezičnosti vidijo prednost in ne ovire,« je dejala.