Za bolj varen in zelen planet, za vse ljudi

Svet potrebuje več kot samo besede, ljudje zahtevajo konkretne ukrepe za znižanje emisij in tudi za pomoč najrevnejšim državam, ki so najbolj prizadete. Nihče noče živeti v svetu, ki bo dve ali celo tri stopinje toplejši. Ni več časa za dvome, je bilo slišati na uvodu vrha voditeljev v Šarm el Šejku, prvem mestu v Egiptu, ki je šlo skozi zeleno preobrazbo.

Abdel Fattah El-Sisi, predsednik Egipta, je v uvodu še opozoril, da njegova država ni najbogatejša, poleg tega je veliko škode utrpela med epidemijo covida-19, zdaj pa je kot večina sveta prizadeta še zaradi vojne v Ukrajini. Večkrat je pozval h koncu vojne.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je dejal, da se hitro bližamo katastrofi, brez ukrepov gremo v skupinski samomor. Kar 3,5 milijarde ljudi živi v državah, ki jih podnebne spremembe zelo ogrožajo. Nobenega prilagajanja ni na čedalje hujše posledice podnebnih sprememb. Vojna v Ukrajini je nazorno pokazala, kaj pomeni odvisnost od fosilnih goriv. Guterres je dejal, da je dobra novica, da vemo, kaj je treba storiti, imamo tudi orodja za to. »Borimo se skupaj in zmagajmo, za devet milijard ljudi in prihodnje generacije,« je sklenil Guterres.

Mohammed bin Zayed Al Nahyan, predsednik Združenih arabskih emiratov, ki se je tudi zavzel za konec vojne, je zagotovil, da nafte ne bo zmanjkalo, a bodo to industrijo kar najbolj ozelenili. Zavezani pa so tudi naložbam v čiste vire energije. Prihodnji podnebni vrh bo v Dubaju.

Afrika se mora prilagoditi, a pogosto morajo države zato najemati posojila namesto pomoči, opozarja 11 afriških držav. Kdor najbolj onesnažuje, mora tudi največ plačati. Šarm el Šejk ne sme ostati posel kot običajno, je opozoril predsednik Senegala in Afriške unije Macky Sall.

Podnebne spremembe so povzročile propad najstarejše in največje civilizacije v Egiptu, danes podnebne spremembe povzročamo sami. Štiri do šest bilijonov dolarjev bo treba na leto vložiti v boj s podnebnimi spremembami, zato moramo delovati skupaj, kljub težavam z vojno. Posojila za revnejše države morajo biti cenejša. Vlade morajo oblikovati okvire, vse finančne ustanove pa morajo sodelovati. Številne afriške države imajo veliko sonca, veliko vetra in gozdov, zato je zeleni prehod priložnost. »V nasprotju s faraoni se lahko odločimo za drugačno prihodnost,« je dejala baronesa Minouche Shafik iz Londonske ekonomske šole, rojena v Egiptu.

Podnebna aktivistka iz Ugande je opozorila, da brez narave nimamo hrane in da Afrika izpušča le štiri odstotke emisij, trpi pa najhujše posledice podnebnih sprememb. Al Gore je opozoril, da imamo takšne razmere, ker uporabljamo atmosfero za naš smetnjak. »Nadaljujemo smrtno pot s kurjenjem fosilnih goriv. Poplavljene države, dežne bombe, milijoni razseljenih, povzročamo slanost največjih pridelovalnih območij, povzročamo izsuševanje rek. Predstavljajte si milijarde podnebnih beguncev,« pravi predstavnik ZDA. Dodal je, da bi Afrika lahko postala svetovna velesila v proizvodnji zelene energije. Vlaganje v plin je most do dna, moramo končati fosilni kolonializem. »Imamo osnovo za upanje, izbrati moramo življenje, ne smrti. Politična volja je obnovljivi vir,« pravi Gore.

Veronika Eyring z Univerze v Bremnu je povedala, da so toplogredne emisije že nevarno blizu ciljev pariškega podnebnega dogovora. Nismo na poti do omejitve segrevanja na 1,5 stopinje, bolj ambiciozni ukrepi so potrebni tudi za omejitev segrevanja na dve stopinji Celzija. Z vsakim zamikom ukrepanja bomo zamudili ozko okno možnosti za omejitev najhujših posledic. Ukrepati je treba v vseh sektorjih in v vseh državah sveta, ukrepati je treba takoj.

»Ni treba opozarjati na nujnost ukrepanja, to smo vsi povedali, ni treba opozarjati na katastrofe v preteklem letu, vsi jih poznamo, treba pa je odgovoriti, zakaj se nič ne premakne,« je opozorila Sandra Mason, predsednica Barbadosa. »Ta svet je še vedno podoben kolonialnim imperijem. Ameriški kongres mora potrditi ustrezno financiranje,« je sporočila Goru in vsem prisotnim. Že dva centa na dolar dobička korporacij bi bilo dovolj za sklad za škodo in izgube, ki ga pričakujejo države v razvoju.

Predsedujoči vrhu v Glasgowu lani Alok Sharma je povedal, da je še 29 držav dopolnilo svoje zaveze od lani in da vsa poročila kažejo napredek. Kljub temu pa je izziv ogromen, še zelo veliko je dela, nismo na poti do omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Številnih dejavnosti ni več mogoče zavarovati, številna območja postajajo neprimerna za življenje, je opozoril in dodal, da je treba finančne ustanove usmeriti v zeleni prehod in podvojiti sredstva za prilagajanje do 2025. Predsedstvo COP27 je prevzel Sameh Shoukry, sicer zunanji minister Egipta. Napovedal je krepitev zavez in opozoril, da so podnebne spremembe po vseh poročilih zelo resna grožnja. Zeleni sklad še ni poln, financiranje še ni dovolj veliko, večina je posojil, to bo treba spremeniti, je povedal Shoukry.

»Vedno se zdi nemogoče, dokler ni narejeno,« je besede Nelsona Mandele na podnebje prenesel Simon Stiell, generalni sekretar UNFCCC. Dodal je, da so še vedno taki, ki pogojujejo svoje ukrepanje z ukrepanjem drugih. »Ukrepati moramo vsi,« je opozoril in dodal, da pričakuje napredek pri treh točkah. Pogajanja je treba spremeniti v dejanja, financiranje blaženja in prilaganja ter škode in izgub je treba zacementirati, povečati pa je treba tudi transparentnost in jasnost zavez in ukrepanja. Predvsem pa morajo biti ukrepi namenjeni ženskam in dekletom.

Predsednik Borut Pahor bo slovenske zaveze predstavil na zasedanju na visoki ravni predzadnji, zasedanja pa se bodo na povabilo države gostiteljice udeležili številni svetovni voditelji. »Voditelji bodo predvidoma spodbudili k povečanju naporov za blaženje podnebnih sprememb kot tudi prilagajanja nanje ter k mobilizaciji ustreznega podnebnega financiranja za izvajanje ukrepov,« so sporočili iz urada predsednika države.

Temeljni namen konference COP27 je spodbuditi pogodbenice, da potrdijo zaveze za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija, skladno s pariškim sporazumom. Konferenca bo naslovila tudi prilagajanje podnebnim spremembam in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države.

Predsednik Pahor bo v osrednjem nagovoru na panelu voditeljev potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja ter razvojne in humanitarne pomoči najbolj ranljivim po svetu. Predsednik republike bo sodeloval tudi na okrogli mizi o prehranski varnosti, na kateri bo opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe.

Pahor je leta 2019 ustanovil stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko. Včeraj, pred Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah COP27, je posvetovalni odbor sprejel priporočilo številka 15. V njem je odbor podprl poziv mladih, ki pred COP27 z mednarodnim štafetnim tekom od Glasgowa do Šarm El Šejka odločevalce pozivajo k nujnemu ukrepanju.

Predsednik Pahor bo ob priložnosti sodelovanja na konferenci o podnebju opravil tudi dvostranske pogovore v podporo kandidaturi Slovenije za varnostni svet OZN 2024/25.