
Neomejen dostop | že od 14,99€
Različne organizacije kar tekmujejo v dajanju nasvetov za novo evropsko komisijo, to je že nacionalni šport v Bruslju. Inštitut IFO, Econpol in ERCST pa so povezali evropske podnebne cilje in makroekonomiko. Kot ugotavljajo, bi nova komisija morala zagotoviti tehnološko nevtralnost pri novih projektih in premisliti o hitrosti prehoda, saj Evropska unija bistveno prehiteva vse druge dele sveta, ki se poleg tega razogljičenja lotevajo drugače.
Razogljičenje ne bo stalo malo, tudi zaradi novega bega industrije, poleg tega je prehod tako hiter, da morata gospodarstvo in energetika odpisovati premoženje oziroma zapirati naprave, ki še delujejo. V Nemčiji bo poraba po projekcijah v desetih letih padla za tri odstotke, kar pa bi še poslabšalo pospešeno razogljičenje, je povedal Andrei Marcu iz IFO. Veliko več pozornosti bo treba posvetiti zmanjšanju stroškov. Več bo treba nameniti tudi za obrambo, ni pa še jasno, od kod vzeti, ravno tako bo podporo za ohranjanje konkurenčnosti potrebovala industrija. Ključno je tudi, da naprave za razogljičenje proizvajamo doma, dodaja Clemens Fuest, prav tako iz IFO.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Dejstva niso stvar okusa. So stvar izbire. Izberite Delo za samo 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Živimo na enem planetu in vsi dihamo isti zrak. Kako naj Evropa, ki poizvede 8% svetovnih izpustov razogliči planet? Evropska industrija se zaradi dragih energentov, takih ali drugačnih sankcij in omejitev že seli v Azijo ali ZDA. S tako politiko ne bomo nič hitreje rešili globalno segevanje le reveži bomo prej.