Delež zaščitenih morij zelo zaostaja za cilji

Letošnja tema svetovnega dneva oceanov, 8. junija, ima slogan »Skupaj zmoremo – Zaščitimo življenjska okolja morskih organizmov« in poziva svetovne voditelje, naj do leta 2030 zaščitijo vsaj 30 odstotkov svetovnih morij in tako omogočijo ohranitev ali povečanje njihove biotske raznovrstnosti. A svet letos ne bo dosegel niti načrtovanih deset odstotkov, Slovenija pa je šele pri treh odstotkih.

»Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Te se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, onesnaževali, v upadu gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Velika nevarnost za kakovost morij so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov,« sporočajo z ministrstva za okolje (MOP).



Dodajajo, da netrajnostno ravnanje z morji, tako na nacionalni ravni kot v subregiji Jadranskega morja, v soodvisnosti od podnebnih sprememb, kaže negativne posledice tudi v slovenskem morju. Posodobljena presoja stanja morskih voda, ki jo je ministrstvo pripravilo skladno z morsko direktivo, kaže preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov. Vse več je tudi tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem, povečala se je jakost podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme. »Vse to se že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v slovenskem morju in subregiji Jadranskega morja,« ugotavljajo na MOP.

Premalo zavarovanih morij

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi evropska komisija, zato je izdala strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in zeleni dogovor. »Komisija pojasnjuje, da ima upad biotske raznovrstnosti pomembne negativne vplive na gospodarstvo (morsko ribištvo, kmetijstvo, prehrambno industrijo, gradbeništvo in drugo) predvsem zaradi upada ekosistemskih storitev, ki jih sicer zagotavlja 'zdravo' naravno okolje,« pravijo na MOP.



Komisija pri tem poudarja, da več kot polovica BDP temelji na ekosistemskih storitvah (prehrana, turizem, rekreacija) in da sta ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti nujna za ugoden vpliv na gospodarski in socialni vidik družbe. Komisija tako predlaga, da se do leta 2030 vzpostavijo bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so, denimo, povezana območja Natura 2000, ali pa modri in zeleni koridorji tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih. V morjih Evropske unije je takšnih območij manj kot odstotek.

Tega se je lotila tudi Slovenija. Z načrtom upravljanja morskega okolja za obdobje 2017–2021, ki ga je pripravilo ministrstvo in sprejela vlada, so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev trajnostne rabe morja in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti. Med temi ukrepi sta, denimo, ukrep za preveritev vzpostavitve modrih koridorjev na čezmejni ravni oziroma v Jadranskem morju in ukrep za pripravo pomorskega načrta na morju, ki je trajnostno naravnan in čezmejno usklajen.

Med težavami je tudi plastika

Ekologi brez meja so pripravili projekcijo filma Zgodba o plastiki, ki je brezplačno na ogled do 11. junija. Sporočilo je, da je čiščenje le način, da vidimo, kako velik je problem, ne njegova rešitev, rešitev so le novi sistemi. Film The Story of Plastic (Zgodba o plastiki) nas popelje na pot po treh celinah z namenom, da nam v sliki in besedi prikaže obupne razsežnosti onesnaževanja polj, rek in morij z gorami smeti ter zraka s strupenimi izpusti, ki so posledica pridelave in predelave plastike.