Racmani smo ena velika družina

Zavzetost, zabava, predanost, tekmovalnost in, nad vsem, pristna športna strast v vseh mogočih odtenkih. Vse to smo spremljali na turnirju in zabavi ob 10. obletnici Golf kluba Racman iz Ljubljane. Matjaž Car, predsednik mladega, a zagotovo najbolj prodornega golf kluba pri nas, je pred več kot desetletjem za začetek na noge postavil lastno šolo golfa. Z dragoceno pomočjo žene Alenke in najbližjimi učenci – hčerko Barbaro ter sinovoma Leonom in Aljažem. Zdaj so Racmani del slovenskega golfskega DNK.

Matjaž Car je prvi mož GK Racman, selektor mladinske reprezentance in član strokovnega sveta Golf zveze Slovenije. FOTO: Leon Vidic/Delo

Gospod Car, na igrišču Cubo v Smledniku ste lepo zaokrožili prvo desetletje delovanja. Kako bi predstavili golf klub Racman?

Moje dojemanje golfa temelji na razvoju mladih igralcev v kompleksni in etični igri. Glavni motiv pri vodenju kluba vseh deset let je bil, da pridobim strokovne delavce, ki radi in s srcem delajo v golfu ter radi sodelujejo z otroki. Pri tem sem srečal ljudi, ki razmišljajo podobno. GK Racman je po svoje družina, tu so ljudje, ki imajo radi golf in jih predvsem zanima razvoj. Ne zanima jih, ali bodo denimo dobili čevapčiče, ker so člani kluba. Veseli so, ko vidijo, da mladi napredujejo, da se razvijajo, da so srečni. Pri nas imamo starše, ki pritegnejo v golf svoje otroke, zgodi pa se tudi obratno: da starši začnejo igrati zaradi otrok. V Racmanu smo razvili nekakšen golfski ekosistem in na to sem zelo ponosen. Menim, da smo ustvarili model, ki je koristen za vse.

Trenersko jedro GK Racman, z leve: Matej Dolenc, Urh Božič, Matjaž Car in David Žagar. FOTO: Leon Vidic/Delo

Eno je pleme rekreativnih igralcev golfa, drugo pa je šolanje, razvoj tekmovalcev.

Šola je začela delovati leta 2007, še preden smo ustanovili klub. Kar nekaj let smo se selili z igrišča na igrišče. Leta 2014 pa smo v Stanežičah postavili močne temelje. K nam prihaja veliko otrok, seveda nekateri tudi kmalu odidejo, a več jih ostane. Lani so nas povabili še na igrišče Cubo v Smledniku. To nam je dalo dodatno motivacijo. Organizacija mladinske šole na dveh igriščih ponuja veliko možnosti in priložnosti. Potrebujemo še več kakovostnih trenerjev, ki pa jih ni preprosto dobiti. Trenutno delamo štirje trenerji v akademiji golfa, trije vodimo mladinsko šolo, zadaj pa imamo še tri pomočnike, ki nam pomagajo pri delu z otroki. V naši šoli je približno 80 otrok. Največji izziv je ustvariti tekmovalca. To pomeni, da moraš vzgojiti igralca, ki ima izjemno konkurenco v tekmecih iz držav, kjer vlagajo v golf ogromno denarja, časa in znanja. Naš cilj je, da skrbimo za svoje tekmovalce na kar najvišji kakovostni ravni. Ni nujno, da je po končani srednji šoli za mladega igralca najboljša možnost, da odide na študij v ZDA in se tam naprej ukvarja z golfom. Zavedamo se, da igralce ustvarjamo v klubih, ampak nujno je tesno in še bolj tvorno sodelovanje z Golf zvezo Slovenije, da si vsi skupaj postavimo višje cilje. Vsak igralec namreč potrebuje močno, dobro organizirano ekipo, da ga lahko dvigneš na najvišjo mogočo raven.

Prednost golfa je, da ga financirajo rekreativni igralci. Zato v klubu veliko svojega časa posvetimo učenju odraslih in organizaciji družabnih dogodkov.

Najbolj zasidran predsodek je še zmeraj ta, da je golf drag in nedostopen.

Da, ljudje še vedno mislijo, da je to igra za bogate. Deloma imajo prav, saj nekateri objekti to tudi sporočajo, ko govorimo o dostopu. Toda v Sloveniji imamo igrišča, ki to popolnoma demantirajo in dokazujejo, da je golf dostopen za vse. Tako je pri nas v Ljubljani, v Trnovem in Stanežičah, pa v Slovenskih Konjicah na igrišču Zlati grič, v Olimju, Lipici, na Mokricah in v Bovcu. Tam stanejo letne karte okoli 700 evrov. Na drugi strani imamo igrišče Bled, ki predstavlja dušo golfa in je eno najlepših igrišč v Evropi. Tam si želi igrati vsak vrhunski golfist, kaj šele drugi. In tam so cene drugačne. Lahko pa naredimo primerjavo s smučanjem. Za tisoč evrov lahko igraš v Sloveniji golf neomejeno deset mesecev na leto. Začetniško opremo dobiš že za 300 evrov in z njo brez težav igraš. V teh pogledih je smučanje precej dražje. Z mestom Ljubljana sodelujemo v projektu Igrajmo golf, v katerem imajo četrtošolci brezplačen tečaj golfa dvakrat po tri ure, ki ga financira MOL. Tako se vsaj 500 otrok na leto prek šole spozna z golfom. Tudi s tem razbijamo tabuje glede golfa, kar se bo še poznalo v prihodnjih letih.

Koliko k priljubljenosti prispevajo zadnji dosežki slovenskih deklet, posebno olimpijke Pie Babnik, in zakaj ni fantov na podobni ravni?

V Sloveniji smo navajeni zmag, hočemo zmagovalce, štejejo le prva tri mesta, kolajne. Po drugi strani pa moramo omeniti izjemen uspeh Pie Babnik, ki je z uvrstitvijo na letošnje olimpijske igre v Tokiu prišla med 60 najboljših igralk na svetu. Na OI je bila 34. in nekdo je komentiral, da se ji ni izšlo najbolje. To je pač prekopirano razmišljanje iz smučanja ali skokov. Če si tam 34., ima to drugačno vrednost. Golf igrajo povsod po svetu, konkurenca je izjemno široka. V našem športu je res treba biti potrpežljiv. Prvi igralec sveta v enem letu morda zmaga na treh turnirjih, teh pa je skupaj 50. Ob tem se lahko zgodi, da se na 30 turnirjih sploh ne uvrsti med najboljših sto. To je pač posebnost golfa. Lahko ga primerjamo s kolesarstvom. Tadej Pogačar je dobil Tour de France, a je zmagal le na dveh etapah na celotni dirki. Dosežki Pie Babnik, Ane Belac in Katje Pogačar so predvsem rezultat individualnih projektov, v katerih so se posamezniki temu posvetili stoodstotno. Z njimi se je razmišljanje o golfu dvignilo na višjo raven pri vseh. Dekleta so sicer prej zrela, 17-letno dekle lahko prej konkurira v svetovnem merilu kot 20-letni fant. Fantje so do 18. leta večinoma še nezreli. Treba je pač dozoreti tudi v igri. Imamo Anžeta Leskovarja in Marka Ternovca, ki sta med profesionalci, igrata v tretjem razredu evropskega golfa. Letos je med profesionalce stopil Žan Luka Štirn, ki je v ZDA začel na četrti kakovostni ravni in je pri 24 letih pripravljen prebiti led, da bi se v dveh, treh letih dokazal in močno dvignil. Torej, razvoj v zadnjih letih se pri dekletih že kaže, pri fantih pa ga pričakujemo.

V Mladinskem golf centru Stanežiče imajo idealne razmere za učenje začetnikov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot v vsakem drugem športu potrebuješ čim večjo bazo igralcev ter dobro infrastrukturo in kakovostno strokovno delo v klubih. Pri nas je bilo lani v 45 klubih registriranih okrog 4500 igralcev, imamo 15 igrišč ...

Golf je razvit tako med rekreacijo in športom. Športni del bi lažje izvajali, če bi vsak klub, ki načrtuje vzgajati tekmovalce, imel svoje igrišče. Klubov ni preveč, le v njih morajo določiti, kaj bi radi delali. Racmani imamo golfski ekosistem: tu so dedki in babice ter starši, ki se sproščajo v gibanju v naravi in igranju, podjetnike, ki na igriščih sestankujejo ali se mrežijo, pa potem bolj ali manj zavzete rekreativce in peščico tekmovalcev. Bistvo je, da vsi uživajo v golfu. Pri infrastrukturi smo naredili veliko, bi pa lahko bila igrišča programsko bolj obogatena z dobrim klubskim življenjem. Tu nam še nekaj manjka. Klubi potrebujejo pravi vodstveni kader, strokovni kader na igriščih, vsi skupaj, od klubov, igrišč do Golf zveze Slovenije, pa moramo biti tesneje povezani in slediti enotnim ciljem. Še enkrat naj poudarim, izboljšati moramo sodelovanje in komunikacijo med igrišči, klubi in zvezo. Igrišč imamo v tem trenutku dovolj glede na število igralcev.

Kakšen je potem tekmovalni potencial slovenskega golfa?

Velik, ker temelji na individualizmu, to pa je Slovencem pisano na kožo. Ob tem je strošek vadbe v osnovi zelo nizek, če imaš na voljo lastno infrastrukturo. Torej se lahko trenira neomejeno. Lep primer je Pia Babnik, ki je zrasla in uspela z delom v Ljubljani, na igrišču v Trnovem, kjer je imela zagotovljen reden trenažni proces v neomejenih količinah. Prepričan sem, da bo v Sloveniji še veliko uspešnih golfistov, ker nam takšen način dela ustreza.

Pričakujete tudi rast števila igralcev golfa pri nas. Kakšen je pravzaprav domet?

En odstotek prebivalcev bi lahko igral golf, to je okrog 20.000 ljudi. To je cilj, ki se ga da doseči. Menim, da veliko ljudi, ki igrajo, ni registriranih pri Golf zvezi Slovenije. Verjetno igra golf še kakšnih 3000 ljudi, pa četudi pitch&putt. Ta številka se lahko hitro podvoji, če bomo dobro delali.

Koliko članov ima GK Racman in kam bo šel njegov razvoj v prihodnjih letih?

Imamo več kot 250 članov, mislim pa, da bomo prihodnje leto presegli številko 300. Postavili smo dobre temelje, vzdrževati in nadgrajevati moramo obstoječo ekipo trenerjev in vodstva kluba ter pritegniti nove ljudi, da bodo v klubski mozaik prispevali svoj kamenček. Z nesebično pomočjo upravnega odbora in članov bomo razvijali klub tudi v bodoče. Želja po napredku nas spodbuja k nenehnemu učenju. Vsi potrebujemo še več znanja in veščin. V Racmanu imamo dobro vizijo in visoke cilje. Potrebujemo kakovostne ljudi, sicer capljaš na mestu. Na vseh ravneh moramo rasti iz dneva v dan. Želim, da bi podobno razmišljali in delali tudi v drugih klubih. S tem bo tekmovalni golf dosegel višjo raven.