Nove okužbe izvirajo od tistih, ki se skrivajo

Razkritje znane osebe s hivom v javnosti je zagotovo pozitivna preventiva, saj so ljudje takoj bolj pozorni, pravi dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pri nas tega ni storila še nobena znana osebnost iz javnega življenja, ne zgolj zaradi majhnosti, ampak predvsem zaradi miselnosti – vsak se boji socialne smrti. Dejstvo, da se kljub poznavanju bolezni in zaščiti ljudje še vedno okužijo, zdravnik poimenuje hiv paradoks.

Slovenija spada po pogostosti okužb in številu obolelih med države z nizko stopnjo pojavnosti hiva in aidsa. Kljub temu je presenetljivo, da je virus, ob vsem poznavanju tveganih ravnanj, ki privedejo do okužbe, še vedno tako razširjen. Od leta 1986 do prve polovice preteklega leta so pri nas obravnavali skupno več kot 800 oseb, ki živijo s hivom, pred dvema letoma je Slovenija z več kot 60 novimi primeri dosegla vrh dosedanje epidemije.
Vseh oseb s hivom in aidsom, ki jih spremljajo in zdravijo, je zdaj v Sloveniji 600, večina se jih je okužila v naši državi. Povprečna starost ljudi, ki se zdravijo na infekcijski kliniki, je 43 let, največ jih je starih od 30 do 40, nekateri tudi več kot 80 let. Vse več je starejših od 50 let, saj se preživetje z zdravljenjem podaljšuje. »Gre za t. i. hiv paradoks: več ko vemo o sami okužbi, zdravljenju, načinih prenosa, ki so ves čas enaki, bolj ko obvladamo bolezen, težje se proti njej borimo,« opozarja Tomažič. Glavni razlog povečanja epidemije v razvitem svetu gre namreč pripisati dejstvu, da je zdravljenje zelo uspešno. »Najprej smo se desetletja borili za zares učinkovita zdravila, ki so do bolnikov vse bolj prijazna, saj jih dobro prenašajo, neželeni učinki so vse redkejši, zelo se je zmanjšala tudi količina zdravil, ki jih mora oseba s hivom na dan zaužiti – možno je zaužiti samo eno tableto na dan.« Med gejevsko srenjo so se zgodile tudi generacijske spremembe – dandanes izpostavljeni v nasprotju s tistimi v osemdesetih in devetdesetih letih nikoli niso osebno doživeli najhujših učinkov aidsa in smrtnega strahu, kar je glavni vzrok, da ljudje zavestno in podzavestno opuščajo uporabo kondoma in ne razmišljajo o aidsu in drugih spolno prenosljivih okužbah (SPO). Glavni dejavnik v ozadju pogostejših okužb je torej ravno možnost učinkovitega zdravljenja. Še vedno pa je pomembna temeljna preventiva: poznaj svojega partnerja, če misliš, da ga ne poznaš dovolj in mu ne moreš zaupati, uporabljaj kondom
lubrikant ali pa se testirajta, poudarja Tomažič.


Odprta spolna razmerja

V Sloveniji, tako kot v vsej osrednji Evropi, je razmerje med okuženimi moškimi in ženskami največje na svetu, šest proti ena. »Tu gre za izrazito epidemijo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), saj imajo zelo pogosto odprta razmerja,« razlaga zdravnik. S sodobno tehnologijo, kot so aplikacije na pametnih telefonih in dogovarjanje po spletu, je navezovanje stikov postalo zelo preprosto in v vsakem trenutku je mogoče poiskati partnerja. Danes ni več treba v klube, ampak se preprosto dogovoriš za zmenek po mobitelu, online, vedno se najde nekdo, ki je za stvar, našteva Tomažič in med dejavnike, ki vplivajo na število okužb, prišteva tudi rekreativne droge, ki naredijo ljudi bolj pogumne, spustijo zavore in povečujejo spolno moč in užitke. MSM imajo pogosto več partnerjev, obenem pa na zmenkih in zabavah vse pogosteje uporabljajo »kemijo«. Pred dvema letoma, pravi Tomažič, je bil tako v Sloveniji nenaden porast novih oseb s hivom in aidsom. »Več kot 60 smo jih našteli leta 2016, medtem ko so se prejšnja leta številke gibale med 40 in 50, in ustrašili smo se, da je to posledica vseh teh okoliščin – načina sodobnega življenja, aplikacij, kemseksa.« A kljub strahu, da bo sledil še večji izbruh epidemije, je bilo lani novih primerov bistveno manj, 38. Tudi letos je podobno – 13 jih je bilo do zdaj: »Upamo, da je to odraz boljše ozaveščenosti in rezultat našega truda in truda nevladnih organizacij, ki so se v zadnjih desetih letih aktivno vključile v preventivo.«

Kemseks in tveganje

Nevladne organizacije Legebitra, Škuc in Drogart so s pomočjo ministrstva za zdravje in MOL so odprle spletno stran Kemseks – igraj se varno, namenjeno predvsem zmanjševanju škode zaradi spolnosti pod vplivom drog. Na strani so dosegljivi opisi tveganih spolnih praks in učinkov drog, med katerimi so najpogosteje uporabljene MDMA in ekstazi, poppers, metamfetamin, kokain, spid, GBL
GHB, viagra. Te snovi, ki jih po večini uporabljajo MSM, lahko privedejo tudi do negativnih posledic, kot so predoziranje, zasvojenost z drogami na eni strani in spolnostjo pod njihovim vplivom na drugi strani, zlorabe. »Previdnost ni odveč, ko se kdo odpravi sam v določena okolja, saj se zgodi, da mu lahko v pijačo podtaknejo preveč droge za omamljanje, ki omogoča tudi zlorabe,« opozarja zdravnik.
Na oddelku za internistično prvo pomoč ljubljanske urgence sicer primerov posilstev med moškimi ne zaznavajo, ugotavljajo pa več primerov predoziranja s tovrstnimi drogami: nezavest, težave z dihanjem in podobne težave. Meja med uživanjem v spolnosti in tveganjem je namreč zelo zabrisana in hitro se zgodi, da jo posameznik prestopi. Zlasti škodljivo je lahko kombiniranje različnih drog, tudi z zdravili za zdravljenje aidsa in alkoholom. Ta je pri kemseksu še vedno najpogosteje uporabljen, po priljubljenosti sledi viagra kot spolni spodbujevalnik, nato GBL
GHB, mefedron, metamfetamin, spid, po pripovedovanju bolnikov sklepa Tomažič.
A kemseks, opozarjajo strokovnjaki na spletni strani, lahko postane prepogost odklop, ki začne neugodno vplivati na življenje: »Ti neugodni vplivi so lahko preprosto posledica utrujenosti in iztrošenosti zaradi prepogostih kemseks partijev, lahko pa se težave pojavijo tudi zaradi kakšnih starih travm in bolečine, ki jo s kemseksom poskušaš prekriti.« Pomoč ob težavah, ki utegnejo nastati zaradi pretiranega predajanja spolnim užitkom pod vplivom drog, ponujajo v svetovalnici Drogart, na spletni strani kemseks.si pa je na voljo tudi program samopomoči.

Najpomembnejše je testiranje

V razvitem svetu se, izvemo, največji povečujejo okužbe ravno med MSM, ponekod pa tudi med osebami, ki si injicirajo droge. Pri nas teh primerov ni bilo veliko, tudi zaradi dobre preventive, razlaga Tomažič. Med slovenskimi uživalci drog je bil bolj kot hiv razširjen hepatitis C, ki pa je zdaj povsem ozdravljiv. »Zdravljenje je sicer zelo drago, vendar je to prva kronična infekcijska bolezen, ki je ozdravljiva.« Tudi zdravljenje hiv
aidsa je dandanes zelo učinkovito in dokaj enostavno. »Zdravljenje je uspešno, če pridejo ljudje pravočasno in če redno jemljejo zdravila. Kar 95 odstotkov tistih, ki pridejo z okužbo, dosledno upošteva naša navodila,« pravi zdravnik. Hujše težave so pri tistih, ki pridejo na testiranje prepozno, takrat so že mogoči hudi zapleti, dodatne infekcije, ki jih ni mogoče rešiti, ali pa nevarne rakave bolezni. Leta 2016 so obravnavali kar 18 zelo poznih diagnoz okužbe s HIV, lani je bilo devet takih primerov. »Zato apeliramo na vse, da pridejo pravočasno. Če pomislijo na to, da bi bili lahko okuženi, naj se čim prej testirajo,« poziva Tomažič. Pomembno je tudi vedeti, da ni nujno, da se sam obnašaš tvegano, lahko je to partner. V Sloveniji je okrog 70 hiv pozitivnih žensk, ki so se največkrat okužile s svojimi okuženimi biseksualnimi partnerji. Tvegani so tudi odnosi z osebami, ki prihajajo iz predelov, kjer je epidemija zelo razširjena (vzhodna Evropa, JV Azija in predvsem podsaharska Afrika).
»Ko govorimo o preventivi, je ključno, da se ljudje ne okužijo, da torej uporabljajo kondom
lubrikant ali poznajo partnerja. Glede na raziskave, pa na zajezitev/obvladovanje epidemije najbolj vpliva testiranje. Pomembno je, da odkrijemo čim več oseb s hivom na določenem geografskem območju, ker je zdravljenje zelo uspešna preventiva. Tisti, ki se zdravijo, praktično niso kužne,« poudarja Tomažič. Pri tistih, pri katerih testiranje ne pokaže okužbe, pa je pomembno nadaljevati preventivo – opozorijo jih na temeljno zaščito, če so imeli zelo tvegan spolni odnos, jim lahko ponudijo možnost krajšega, štiritedenskega zdravljenja po izpostavitvi (angl. post-exposure prophylaxis). Vse bolj se uveljavlja tudi »preventivno zdravljenje«, ki preprečuje morebitno okužbo z virusom hiv (angl. pre-exposure prophylaxis – PrEP).

Ta projekt bodo začeli na infekcijski kliniki izvajati maja, vanj pa nameravajo vključiti od 80 do 100 oseb, ki so v Sloveniji najbolj izpostavljene. »To so predvsem MSM, ki imajo več partnerjev in nezaščitene receptivne analne odnose, pogosto uživajo alkohol ali rekreativne droge, so že imele spolno prenosljive okužbe itd.« Vsi, ki jih bodo vključili v raziskavo, bodo dobili zdravilo, ki ob rednem uživanju v več kot 90 odstotkih prepreči okužbo. Raziskava bo trajala dve leti, v tem času bodo vključene opozarjali na hiv in druge SPO, jih spremljali in po potrebi zdravili. »Tiste, ki menijo, da sodijo med najbolj ogrožene, vabimo, naj se oglasijo pri nas in vključijo v projekt,« poziva Tomažič. Do zdaj se je prijavilo 60 kandidatov.

Skriti najbolj tvegajo

Po Tomažičevem mnenju je večji del skupnosti MSM, zlasti tistih, ki so vključeni v dejavnosti nevladnih organizacij in hodijo v klube, kot so Tiffany, K4, že zdaj dobro informiran o preventivnih ukrepih, zdravljenju in možnostih testiranja. To poteka tudi v nevladnem sektorju. Ministrstvo za zdravje je podprlo program društva Legebitra Odziv na hiv, v okviru katerega se izvaja testiranje na hiv in druge SPO za istospolno usmerjene moške v Ljubljani in drugih večjih krajih po Sloveniji. Termini in lokacije testiranj so dostopni na spletni strani www.kajisces.si. »Približno tretjina na novo odkritih okuženih pa je takih, ki jih informacije o hivu ne dosežejo dovolj in preidejo k nam razmeroma pozno, pogosto žal šele takrat, ko imajo že aids,« razkriva zdravnik. Vzrok je predvsem strah pred testiranjem in razkritjem, da imajo hiv, ker se bojijo diskriminacije in stigme, zato možnost, da bi bili lahko okuženi, kar pometejo pod preprogo. »V družbi se ne razkrijejo kot istospolno usmerjeni ali pa imajo družino in otroke. Takšna je sicer tipična vzhodnoevropska epidemija, značilna za Bosno in Hercegovino, Albanijo oz. vso vzhodno Evropo,« razlaga Tomažič. Kot vir okužbe ti ljudje največkrat povedo, da so se okužili heteroseksualno. A ker je razmerje med okuženimi moškimi in ženskami 75:25, so se največkrat okužili kot biseksualci, nekoliko tudi kot uživalci drog in potniki v tujino, denimo Ukrajino, kjer se podajajo v nezaščitene, tvegane spolne odnose. Zaradi velike stigme in posledičnega skrivanja v družni je na vzhodu Evrope tudi prenosa virusa hiv bistveno več kot pri nas: v Rusiji je na leto 70 novih okužb na 100.000 prebivalcev, v vzhodni Evropi v povprečju 50, v Evropi 18, v Sloveniji »le« dva, kar je podobno kot v vsej srednjeevropski regiji.
Zaradi strahu pred razkritjem se še zdaj zgodi, da okuženi pride na prvo testiranje pet in več let po okužbi, pove Tomažič in poudari pomen zgodnjega (lahko tudi anonimnega) testiranja. Temu se marsikdo izogiba, ne nazadnje zaradi strahu pred stigmo, ki je še vedno močna, tudi med zdravniki. »Najbolj problematični so stomatologi, ki ne razumejo, da ljudje s hivom in aidsom, ki se zdravijo, skoraj niso več kužni in teh prenosov ni. Ena okužena oseba, ki se ne zdravi, ima v sebi več virusa hiv kot vseh 600, ki se zdravijo pri nas, skupaj,« poudari zdravnik. T. i. švicarska izjava izpred desetih let namreč navaja, da pri paru, v katerem je eden okužen, drugi ne, ni potrebna uporaba kondoma. Nove okužbe tako ne izvirajo od bolnikov, ki jih poznamo, ampak od tistih, ki so skriti. Takšnih je po Tomažičevi oceni v Sloveniji približno dvesto.