Nedelo nagrajuje ob materinskem dnevu

Biti mama je nekaj najlepšega in najtežjega hkrati,« pravi balerina Ana Klašnja, ena od naših sogovornic, ki smo jih pred 25. marcem, materinskim dnevom, povabili k razmisleku o tem prazniku. Ker vemo, kako naporno je materinstvo, smo se v Nedelu tudi letos odločili, da ob tej priložnosti pripravimo nagradno igro, s katero bomo malo razvajali nagrajence.

Nagradna igra se začenja že to soboto in bo trajala do 25. marca, ko bomo izžrebali pet srečnežev in jim podelili pet darilnih kartic Müller v vrednosti po 100 evrov. Kdor bi se rad potegoval za nagrado, lahko sodeluje tako, da izpolni tiskano prijavnico ali svoje podatke posreduje prek spletnega naslova, vse drugo bo opravil žreb. Nagrajence bomo objavili v Nedelu 28. marca in na spletu 30. marca.

»

Kako o življenjskem poslanstvu biti mama in njim posvečenem prazniku razmišljajo naše sogovornice?
 

Ana Klašnja, baletna solistka, mama štiriletnega Jaše:

»Vsekakor praznujem materinski dan. Odkar sem postala mama, razumem, kako je, če imaš nekoga neskončno rad in bi bil zanj pripravljen dati tudi svoje življenje. Biti mama je nekaj najlepšega in hkrati najtežjega. Odkar sem sama v tej vlogi, sem še bolj hvaležna svoji mami za vse, kar je naredila zame. Na ta dan se vedno spomnim nanjo, prej sem se, priznam, le občasno. Zdaj vem, koliko požrtvovalnosti, ljubezni, predanosti je v materinstvu. V resnici se vsega tega zaveš, ko sam postaneš starš. Moj štiriletni fantek Jaša mi skupaj z očijem ali babico na ta dan prinese kakšno rožico, ki jo je sam utrgal. V največje veselje pa mi je, ko ga vidim, kako se brezpogojno smeji. To je najlepše na svetu.«

 

Veronika Podgoršek, zakonska in družinska terapevtka, mati štirih otrok:

»Tako otroci kot partner nas vsak dan ovrednotijo v našem materinstvu. Ni treba, da se priznanje skoncentrira le na materinski dan, če pa se otroci ali partner tedaj izkažejo s kakšno pozornostjo, je to simpatično in lepo. Seveda pa je vprašljivo, če se to priznanje in spoštovanje do mame pokaže le na določen dan v letu. Sama sem mama štirih otrok, 17-letne Viktorie, 13-letne Evelin, petletne Kim in dveletnega Patrika. Otroci se na ta dan spomnijo, najbrž jih na to opomnijo tudi v vrtcu in šoli. Težko bi rekla, kaj je zame največji izziv materinstva, saj vsako obdobje in vsak otrok posebej mamo postavljata pred nove izzive. To spoznavam tako iz osebnih izkušenj kot v strokovnem delu. Biti mama, vzgajati otroke, to je velika umetnost, ki ni vedno lahka in ne vedno lepa.«
 

Katarina Mala, pevka, mama štiriletnega Lukasa:

»Večino praznikov, nekatere bolj upravičene, nekatere mnogo manj (npr. dan sladoleda), so svetovne korporacije »nastavile« zaradi večjih zaslužkov. Sama dajem prednost praznovanju dneva žena, ne zaradi rož ali daril, ampak zaradi ozaveščanja, koliko žensk še danes živi v popolnem zatiranju, brez pravic, brez možnosti izobrazbe, koliko je izkoriščanih za najbolj brutalne storitvene dejavnosti in koliko žensk obravnavajo kot manjvredne. Lahko bi rekli, da je prav, da imajo mame svoj praznik, ampak meni je hudo za tiste, ki to ne morejo postati. Sama materinskega dne ne praznujem. Preprosto zato, ker svoji mami raje večkrat izkažem pozornost s spomladanskim cvetjem in drugimi pozornostmi, kot da ji prav na ta dan kupim voščilnico ali bonbonjero. Naučila me je, da ni treba nenehno kupovati pozornosti, samo zato, ker to počnejo vsi. Ona pa meni izrazi spoštovanje kot mamici tako, da mi na Lukasov rojstni dan vedno kupi rožico in reče: 'Čestitke tudi tebi, mami.' Najlepši del materinstva je količina ljubezni in popolne predanosti, ki jo začutim ob svojem otroku. Občutek je tako nepopisen, da vsem ženskam, ki še niso mame, vedno rečem: 'Ne oziraj se na druge, kako jim je in kakšni so njihovi otroci. Boš sama videla, kakšna čarobnost se rodi, ko postaneš mama.' Lukas, ki je zdaj star štiri leta in pol, je mene dobesedno rešil in mi prinesel v življenje stabilnost, h kateri sem vedno stremela.

 

Anja Rupel, pevka, mama 17-letne Lune:

»Materinskega dneva ne praznujem, saj sem odraščala v časih Jugoslavije, ko smo praznovali le 8. marec. Sem pa vesela, če se moja 17-letna hčerka Luna na ta dan spomni name in mi prinese kakšno rožico. No, tudi Aleš me kdaj razveseli z njo, ne morem pa reči, da bi ta dan kaj strašno praznovali. Nisem privrženka tega, da bi se mamam poklonili le enkrat na leto. Treba jih je ceniti vsak dan, saj smo tudi me mame vsak dan v letu. Zame je najlepši del materinstva, ko vidim, da moja hčerka odrašča v fajn mlado žensko, in vem, da imam nekaj zaslug za to tudi jaz. Ko pa me objame in mi reče 'mamica moja', takrat pa, priznam, se skoraj stopim.«

 

Sabina Obolnar, urednica revije Ona in Onaplus, mama odraslega fanta:

»Ne, materinskega dne ne praznujem, za to ne vidim absolutno nobenega pametnega razloga. Zame je to le še en dan, posvečen potrošništvu. Nasprotno pa je 8. marec pomemben dan in morali bi osvežiti zgodovinski spomin nanj. Žal sem letos spet ugotovila, da ga nekateri prezirajo. Vse ženske pač niso mame, mnoge žal ne morejo biti in je to zanje velika bolečina. Osmi marec pa je posvečen vsem ženskam in prepričana sem, da ta praznik povsem zadošča.
Moj sin je star 27 let, največji izziv materinstva pa je bil zame vzgojiti človeka, ki bo spoštljiv, odgovoren in sočuten. Tako kot večina mam si želim, da bi doživel čim manj negativnih izkušenj, čeprav sem se z leti naučila, da vsak potrebuje tudi slabe izkušnje. Le tako se naučimo ločevati, kaj je prav in kaj narobe, in se obrusimo.« U. I.