Kamnik gosti visoko modo cvetličarstva

»Načrtujemo, da bo Igra rož v Kamniku postala tradicio­nalna in da jo bomo prirejali na dve leti, tako kot potekajo državna prvenstva slovenskih cvetličarjev,« pravi direktorica tamkajšnjega zavoda za turizem, šport in kulturo Božena Peterlin. Prireditev, ki se je začela včeraj, bo trajala še ves teden do 3. junija. Zanjo so strnili moči tukajšnji zavod za turizem, Arboretum Volčji Potok ter sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri obrtno-podjetniški zbornici – glavni dogodek je prav tekmovanje cvetličarjev. Staro mestno jedro je prelepo prizorišče, pravi predsednik sekcije Simon Ogrizek.

Cvetličarji iz obrtno-podjetniške zbornice prirejajo državna tekmovanja vsaki dve leti, nadaljuje Simon Ogrizek, splet dobrih naključij pa jih je letos pripeljal v Kamnik: »Vse se je začelo novembra lani, ko so me s kamniškega zavoda za turizem povabili na pogovor, kaj bi lahko v njihovem mestu naredili kot zanimivo cvetlično zgodbo. Poznali so podobne prireditve v Italiji in drugje v tujini. Jaz pa sem rekel, poglejmo, kaj je zanimivega v mestu, kaj lahko s cvetjem nadgradimo. Ta čudoviti predel starega mestnega jedra Šutna s svojo srednjeveško arhitekturo, stavbami, s kamnitimi portali in balkoni, okni je že nakazoval, da je tu mogoče s cvetjem ustvariti nekaj izjemnega, res posebno zgodbo.«

Naravno z urbanim

Prireditev Igra rož, ki so jo predvideli že v strategiji razvoja turizma, je lepa spodbuda, da se »naravno in urbano okolje povežeta«, dodaja sogovornica: »Brez zelenja ni mesta, za prijetno bivalno okolje ga naredijo tudi parki in cvetje. Na področju turizma veljamo za zdravo, čisto destinacijo, ki jo obkroža veliko zelenja, veliko vode. Navsezadnje leži v naši občini največji botanični vrt v Sloveniji, to je Arboretum Volčji Potok, in smo že zaradi tega zelo znani. Želeli pa smo si vse to zelenje, cvetje z okoliških planin in iz parka še bolj opazno pripeljati v strogo mestno jedro. Zato smo pred prireditvijo v sodelovanju z Arboretumom prebivalcem starega mestnega jedra razdelili po dvanajst sadik balkonskega cvetja.«

Državno prvenstvo cvetličarjev daje novi prireditvi dodatno veljavo, poudarja sogovornica, ob pomoči sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ima zelo dobre zveze s kolegi po Evropi, pa bodo poskušali v srednjeveški Kamnik pripeljati še evropsko prvenstvo cvetličarjev: »Ne načrtujemo, da bi bilo to že čez dve leti, ko bomo pripravili drugo Igro rož, ampak dve leti pozneje, ko nameravamo izpeljati tretjo. Mislim, da imamo zaradi povezave z našimi cvetličarji velike možnosti, da nam bo uspelo.«



Državno prvenstvo cvetličarjev prinaša v mesto »visoko modo cvetličnih dekoracij«, pravi direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek: »To je odličen motiv za obiskovalce, da hkrati uživajo v cvetju, arhitekturi in kulturni dediščini.« Slovenci imamo radi gojene rastline, poudarja Simon Ogrizek, saj je pri nas ena vrtnarija ali cvetličarna na malo manj kot 1800 prebivalcev, evropski standard pa je ena na 10.000 ljudi.

Do 3. junija se bodo v starem mestnem jedru ter drugje po Kam­niku in v bližnjem Arboretumu Volčji Potok predstavili obrtniki in rokodelci, čebelarji, kuharji z jedmi iz cvetja, pevci in godbeniki, vrstile se bodo delavnice z različnimi vsebinami, recimo o vzgoji zelišč in vrtnic v domačem vrtu, predavanja o zdravem načinu življenja, nastopali bodo plesalci in plesne skupine, na ogled bo razstava z motivi cvetja in zelenja, razlegala se bo glasba priljub­ljenih pevcev in skupin ... Podrobnosti o obsežnem desetdnevnem programu na različnih prizoriščih so na spletni strani www.kamnik.si. V času prireditve si bo med drugim mogoče ogledati romansko kapelo na Malem gradu. Domačini dobro poznajo legendo o skoporiti grofični Veroniki z Malega gradu, ki je v kamniškem grbu upodobljena kot ženska s kačjim repom.

V barvah travnika

Prav državno prvenstvo cvetličarjev je tudi osrednji dogodek desetdnevnih iger, poudarjajo v kamniškem zavodu za turizem, šport in kulturo: začelo se je včeraj, 25. maja, končalo se bo danes ob 19. uri s podelitvijo nagrad. O zmagovalcih odloča mednarodna komisija, v kateri so znani slovenski cvetličar Franci Landeker, ki je bil že večkrat državni prvak, mednarodna sodnica in lastnica cvetličarne s 100-letno tradicijo Annemie Duchateau iz Belgije ter lastnica prestižne in priznane cvetličarske akademije v Varšavi Mariola Miklaszevska. Cvetlične umetnine bodo v Kamniku na ogled še več dni. Letos tekmuje sedem ekip, vsak tekmovalec ima lahko enega pomočnika – zmagovalec je vedno le ena oseba. Zunaj konkurence sodeluje še osem ekip, tako da je na Šutni zbrana kar lepa družba slovenskih cvetličarjev.



Sekcija pri obrtno podjetniški-zbornici je nosilka licence za državno prvenstvo in ga je dolžna pripraviti vsaki dve leti. Je tudi članica evropskega združenja cvetličarjev Florint, ki povezuje 21 držav, in to določa osnovna pravila za tekmovanja, članice pa same odločajo, kako pogosto jih bodo prirejale, saj so velik finančni zalogaj, pravi Simon Ogrizek: »V Kamniku, kjer še danes poteka odprto, splošno nacionalno prvenstvo, smo združili to obveznost s prijetnim druženjem na prireditvi Igra rož. Zmagovalec bo dobil vstopnico za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2020 v Katovicah.«

Na slovenskem državnem tekmovanju lahko sodelujejo cvetličarji, za katere je to osnovna dejavnost, imajo nekaj let izkušenj in so člani obrt­no-podjetniške zbornice. Tekmovalci so vnaprej izvedeli, v katerih spretnostih se bodo pomerili, pravi predsednik sekcije: »Glavna tema je Mesto pod Alpami, ki so jo tekmovalci izvajali na izbranih mestnih portalih, obokanih vhodih v starem mestnem jedru na Šutni. Kompozicije iz rezanega cvetja in lončnic so visoke tudi tri metre in več, premera dva metra in več.« Ob glavnem motivu so še tri tekmovalne teme – poročni šopek Poroka v Alpah, kajti poročni šopek na tekmovanju ne sme manjkati, prosto vezani šopek Poletje v Alpah in pogrinjek Planšarska malica. Za vodilo tekmovanja so vnaprej izbrali cvetje v barvah, s katerimi je mogoče posnemati gorski travnik – rožnato z odtenki, vijoličasto, lila, belo, modro, zeleno. Uporabljajo seveda gojeno cvetje, tudi gojene različice travniških rastlin.

Vsi tekmovalci dobijo enako zalogo cvetja po barvi in vrstah, dodaja sogovornik: »Seveda smo izbrali nagelj, saj je to slovenska roža. Tekmovalci imajo na izbiro tudi orhideje, ostrožnik, lilije, tudi gladijole, zelenje. Drobnih cvetov ni veliko, ker niso tako obstojni, izdelki tekmovalcev pa se bodo morali obdržati kar kakšen teden. Zato smo za tekmovanje pripravili odpornejše vrste.« Pomembna veščina, ki razkrije znanje cvetličarja, je spiralno ali linearno vezani šopek, ki nastaja v roki: »Tehnika je pomemben segment pri ocenjevanju, tako da je spiralno vezani šopek gotovo eden od pokazateljev, da je nekdo pravi cvetličar. Stebla rezanega cvetja morajo ležati tako, kakor da bi zavrteli paličice za mikado.« Prireditelji državnega prvenstva ocenjujejo, da bodo tekmovalci uporabili okoli pol milijona cvetov.

Barve cvetja sledijo modi

»Najboljši slovenski cvetličarji so v Kamnik prinesli visoko modo cvetličarstva, s svojimi instalacijami in šopki kažejo trende,« pravi Božena Peterlin. V resnici so v tej dejavnosti modni trendi enako pomembni kakor v oblačilni industriji, pravzaprav se cvetličarji zgledujejo po modnih oblikovalcih, pravi Simon Ogrizek, ko ga sprašujemo, katere barve cvetja so letošnja modna zapoved in koliko vnaprej vedo, po katerem cvetju bodo povpraševali kupci. Pri vrsti cvetja trendi niso tako izraziti, sezona pač narekuje ponudbo, sledijo pa zapovedim pri barvah: »Pravzaprav sledimo smernicam mode pri oblačenju. Tudi gojitelji cvetja se jim nekoliko prilagajajo pri barvah, ko so znane napovedi trendov v modni industriji. Barve se vedno navezujejo tudi na sezono – spomladi smo zelo barviti in pastelni, jeseni bolj v zemeljskih tonih, recimo oranžni in rdeči, poleti hladnejši, v odtenkih lila barve, modri in beli, da se ohladimo. Letos sledimo trendov­skim barvam, ki so lila, rožnata z odtenki, pastelno zelena in pastelno rumena.« Cvetje na porokah pa je posebno vprašanje – tam so zdaj v modi potonike, ranunkule, angleške vrtnice ...

Srečo imamo, da se med zelenimi travami na slovenskih travnikih v nižini in po planinah še bleščijo modri, beli, vijoličasti, lila cvetovi, a tudi slovenski botaniki opozarjajo, da jih v dolini ogrožajo močno gnojenje in hitra košnja za siliranje, preden seme dozori. Med alpskim cvetjem, ki so si ga vzeli za vodilo na letošnjem državnem prvenstvu cvetličarjev, je tudi vse polno modrih cvetov, v rastlinjakih pa manj, kot bi si želeli vrtnarji, pravi sogovornik: »Pri gojenem cvetju je večno vprašanje, kako pri določenih vrstah doseči modro obarvane cvetove. Mislim, da nikoli ne bomo imeli modre vrtnice, čeprav se poskuša in poskuša. Modra barva mora biti že v genih rastline, potem pa se jo lahko stopnjuje. Če je v rastlini barvilo antocian, ki daje modro barvo, ga lahko osamimo in nadgradimo, če pa ga ni, ne gre. Ko govorimo o črni barvi, je to samo stopnjevanje bordo rdeče ali vijoličaste barve, tako da že lovimo rjavočrni odtenek, a prav črne ne bomo dosegli.«



Kamniška murka

Prireditev Igra rož ima svoj znak in v sredini je stilizirana risba cvetlice. Kamničani so namreč med travniškim cvetjem ponosni na svojo lepotico z rožnato lila cvetom, kamniško murko. V 70. letih prejšnjega stoletja jo je kot samostojno vrsto opisal botanik dr. Vlado Ravnik. »Raste na območju Kamniških Alp, tam nekje do Pece. V alpskem svetu je nasploh precej razširjena. V Sloveniji je prek 70 vrst kukavičevk in eden od rodov je murka,« pripoveduje vodja ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon. Rastlina je z nizko rastjo prilagojena alpskim razmeram: »To je tipična rastlina, ki raste tam, kjer se pase, kjer so površine dovolj gole. Preprosto potrebuje pašo, živina je niti ne poje, le malo polomi, če ni paše, murke izginjajo.« To so nizke rastlinice in visoka trava jih zaduši: »V 70. letih so marsikje govorili, da jih ni več, ko pa se je vrnila paša, so se obnovile tudi murke.«