V nadaljevanju preberite:

Je klasičen javni intelektualec, človek z najvišjo humanistično izobrazbo, doktor prava, nekdanji profesor na več fakultetah, zdaj upokojeni raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Svoje mnenje o političnih in širše družbenih zadevah brez zadržkov deli v javnih debatah in medijih. V življenju je bil dr. Dragan Petrovec (letnik 1952) tudi praktik, penolog in celo vodja ženskega zapora na Igu.

Z njim se nismo pogovarjali o pravu ali kaznovanju, ampak o evropskih volitvah, ki so iz globočin na površje prinesle za marsikoga srh vzbujajoče like.

Kaj se je zgodilo v nedeljo? Gre za nekaj pričakovanega ali presenetljiv triumf desnice?

Ko gre za desetinke odstotkov, kakor je v nekaterih primerih šlo tokrat, lahko vnaprej pričakuješ zasuke in nepredvidene izide. Že pred časom sem omenil, da bi se pri prejšnjih državnozborskih volitvah lahko zgodilo, da prevlada domnevne sredine in leve strani ne bi bila tako močna, če bi nekatere stranke nabrale še nekaj drobiža in bi Levica izpadla. V tem primeru bi lahko imeli zelo drugačno sestavo državnega zbora in nekatere stranke, recimo jim moralno šibkejše, bi se dale hitro prepričati, hitro bi se prodale. Pri volitvah gre vedno za neke vrste loterijo. Razen pri najbolj stabilnih, discipliniranih, najčvrstejših strankah, takšna je pri nas samo ena, Slovenska demokratska stranka. Vedno lahko računa na približno dvajset odstotkov glasov. V posebnih razmerah, kakršne so bile zdaj, je bila zaradi razbitosti drugih strank kot posledice notranjih razprtij, afer, neučinkovitosti oziroma premajhne učinkovitosti na njeni strani še sreča. Zato nad izidi nisem bil presenečen. Treba pa je vedeti tudi, da je udeležba na volitvah v evropski parlament precej nižja kot na državnozborskih. Razen udeležbe discipliniranih podpornikov, na katere lahko računajo vnaprej.

---

Zakaj se vam zdi, da je za prihodnost EU ključen načina, kako se bomo lotili reševanja vojn v Ukrajini in Gazi?

Pri genocidu v Gazi gre za kolektivno slepoto, zaradi katere je ponekod celo prepovedano uporabljati izraz genocid. Če to dopuščamo, je samo vprašanje časa, kje se bo spet našel nekdo z dovolj premoči, da bo začel to izvajati še kje drugje. Po drugi strani gre pri napadu Rusije na Ukrajino za nenavadno in nevarno idejo, da je mogoče Rusijo vojaško premagati. Jedrske sile ne moreš vojaško premagati. Za evropsko politiko bo ključno za prihodnost, kako lahko izoblikuje politiko, ki ne pomeni izzivanja jedrske vojne in ne pomeni slepega sledenja ameriški politiki in v obeh primerih tudi podreditve kapitalu. To bo ključno, če se izrazim patetično, za prihodnost evropske civilizacije.