Pred zaprtimi vrati Pošte Slovenije

Presunljiv prizor pred pošto na Celovški cesti 73 v Ljubljani 20. julija ob 17. uri.

Gospa, ki stoji v dolgi vrsti pred pošto, benti, da je morala predčasno iz službe. Ne more dvigniti pošiljke pred službo, ker pošto na Celovški po novem odprejo šele ob 9. uri, pa tudi ne po službi, ker jo po novem zaprejo že ob 17-ih in ne ob 18-ih, kot smo bili vajeni, ob sobotah pa je zdaj sploh zaprta.

Pošto točno ob 17-ih zaprejo pred mojim razgretim nosom. Razumem. Vidim utrujeno uslužbenko. Jezno. A benteča gospa prileti pred zaklenjena vrata in začne tolči po njih: »Bili smo pravočasno pred pošto, spustite nas noter!!!« Vrata ostanejo zaklenjena. Naslednji dan se vrnem in vprašam, kaj se dogaja, da je pošta odprta kar dve uri manj, ob sobotah pa celo zaprta. Tudi iz poštnih nabiralnikov po novem pobirajo samo enkrat na dan, ob sobotah in nedeljah ne več! Izvem: »Ukinili so smene. Zdaj moramo delati v eni izmeni od 9-ih do 17-ih.«

Pozor! Ne le RTV Slovenija, tudi Pošta Slovenije naj bi bila javni servis. A se z ukinjanjem pošt v manjših krajih, zdaj pa še s spreminjanjem delovnega časa kaže kot prava kapitalistična izkoriščevalka zaposlenih, ki ji ni mar za dobrobit občanov in občank, zaradi katerih sploh imamo pošto.

Prosim preiskovalne novinarje, da raziščejo finančno ozadje takega ravnanja. Kdo ima finančno korist od izčrpanih poštarjev na terenu, ki morajo nositi kilograme reklam vsak dan, kdo ima korist od zapiranja pošt, kdo od skrajševanja delovnika? (Najbrž sledijo odpusti odvečnih delavk in delavcev?) Državljanke in državljani gotovo ne!