Smeri razvoja EU

Ne samo brexit, tudi siceršnje okoliščine bi morale biti povod za boljši premislek o proračunu in usmeritvi k »evropski dodani vrednosti«. V času geostrateške nestabilnosti okoli EU bi moralo biti samoumevno, da so med prvimi nalogami evropska obramba, učinkovit nadzor zunanje meje in upravljanje migracij, ki vključuje več razvojne razvojno pomoči.

Položaj še bolj zapletajo notranji razdori v sami Uniji, ko države Višegrajske skupine, denimo, zavračajo solidarnosti pri begunskem vprašanju. Jasno je, da je proračun najučinkovitejši vzvod, kadar katera od članic očitno krši temeljne vrednote. Po drugi strani ni zanemarljivo tveganje, da bi prenagljeno, ne dovolj premišljeno ukrepanje, še poglobilo razdor v EU, med vzhodom in zahodom, med severom in jugom. Še največja preizkušnja bo, ali se bodo članice pripravljene odpovedati logiki, po kateri v proračunskih pogajanjih dajejo prednost ozkim nacionalnim koristim pred interesi EU kot celote.

Od tega razpleta je odvisno, kakšne bodo prihodnje smeri razvoja.