Padla je senca dvoma. Na Lek!

Pred natanko stodvajsetimi leti so na Prevaljah zaprli eno najsodobnejših železarn v tem delu Evrope. Ni umirala na obroke. Tuji lastniki so jo zaprli čez noč. Ljudje zaposleni v njej so bili prisiljeni odditi s trebuhom za kruhom. 

Se zgodovina ponavlja? Bo vanjo slejkoprej odšel tudi prevaljski Lek? Bojazen o tem je povzročila novica, da ne bo širil penicilinske proizvodnje na Koroškem. Čeprav je velikanski, kar petnadstropni novozgrajeni objekt ob obstoječi tovarni, stisnjeni v žep med glavno prometnico skozi Mežiško dolino in reko Mežo, sameval od konca leta 2018, so ljudje verjeli, da investitor zaradi hitrih tehnoloških sprememb v resnici potrebuje čas za odločitev o tem, kakšno proizvodnjo vzpostaviti v njem. Takšna so bila tudi uradna pojasnila. Namreč, da bodo s sistema šaržne proizvodnje najverjetneje prešli na najmodernejšo, kontinuirano proizvodnjo zdravil. Ta bi jim prihranila pri energiji, materialu, času in transportu. 

Prvi dvomi v resnost njihovega početja, ki pa niso prepričali, so se pojavili, ko je Lek odstopil od dogovora z občino za sofinanciranje gradnje čistilne naprave. Na občini so njihovo odločitev razumeli, kot da svoje naložbe ne nameravajo izpeljati po načrtih, v Leku pa so trdili, da čistilna naprava nima nobene zveze s 105 milijonsko naložbo v novo tovarno. Potrebovali bi jo le za fekalne vode, saj tehnološke že zdaj čistijo sami, a je bila cena, ki jo je Tasič postavil za to, očitno previsoka celo za tako veliko podjetje, izsiljevanje pa zanje povsem nesprejemljiva praksa.  

Vse kaže, da se bo zgodilo to, kar se je še do nedavnega zdelo povsem nemogoče: namesto antibiotika v obliki tablet bodo v prazni Lekovi tovarni na Prevaljah proizvajali litij-ionske baterije. Prvi mož mežiškega Taba Bogomir Auprih ni novice o tem ne zanikal in ne potrdil. Povedal je le, da bo odločitev o tem padla kmalu in da bodo naložbo, če že, izvedli s partnerji iz Azije, saj v Evropi tega znanja ni.   

V vsakem slabem je vendarle tudi nekaj dobrega. Aktivisti za gradnjo hitre ceste na Koroško so Lekov umik takoj izkoristili za žuganje, naj država pospeši postopke za gradnjo sodobne prometnice na Koroško. Po mnenju predsedujočega sveta koroške regije Franja Goloba slaba infrastruktura zagotovo odvrača investitorje od naložb v regiji.  

Pravi razlog za umik je zagotovo povezan z neizprosnimi strogo poslovnimi odločitvami v skupini Sandoz, ki deluje v okviru Novartisa. A na tuje lastnike je prevaljska izkušnja vrgla kar nekaj sence dvoma. Ljudje se čudijo, kako je mogoče, da lahko koncern tako hitro spremeni strateške poslovne odločitve, da mu ni mar za že zapravljene milijone, kaj šele za dijake, ki so jih na njihovo željo in prigovarjanje pred dvema letoma prvič vpisali v program farmacevtski tehnik. 

Lek bo do konca septembra državi vrnil prejeto državno spodbudo z obrestmi vred. Za prazno tovarno se bo že našel kupec. Mladi farmacevti pa ...  Delovno bodo morali migrirati v Lendavo ali Mengeš ali pa se zaposliti v proizvodnji baterij. Prvič jih je v šolske klopi sedlo 32, letos le sedemanjst, prihodnje leto v njih morda ne bo več nikogar.