Oblastna mešanica

Če imamo vojsko, jo moramo opremiti. Denarja v proračunski malhi je toliko, kolikor ga pač je. In če si koalicijski partnerji ne bodo skakali v lase, bodo na oblasti, drugače jo bo osvojil nekdo drug. Tako lahko na kratko povzamemo slog vodenja vlade Marjana Šarca. Gre za nekakšno mešanico realpolitike, zdrave kmečke pameti in po teoriji iger prepričanja, da se ob (pre)močnih centrih moči prej ali slej vzpostavi konkurenčna skupina ljudi oziroma interesov.

Zaradi sprejemanja realpolitike Šarec opozarja, da z manjšinsko vlado verjetno ne bo mogel delati strukturnih reform. A realpolitika ni izvorna fizikalna sila, čeprav lahko deluje kot gravitacija, ampak je kompromis številnih interesov, ki ga spretna politika lahko modificira.

S Šarcem smo prešli z visoko etične in odgovorne pozicije predsednika vlade h konceptu zdrave kmečke pameti, križane z bistrim in odrezavim nastopom. Pri tem gre verjetno za ugotovitev, da so se na Cerarjevih nedolžnih belih oblačilih začeli pojavljati madeži, ki so bili na koncu tako moteči, da je bil prisiljen odstopiti kot predsednik vlade. Na kmečkih in delavskih oblačilih pa bo kakšen madež vedno v modi.

Tradicionalno bo na umazanijo v vladnih vrstah kazala opozicija, ki bo tako hotela spreti koalicijske partnerje. S hitro odstavitvijo ministra za kohezijo Marka Bandellija si je Šarec postavil letvico zelo visoko, na kar ga bodo ob aferah, ki bodo neizogibno sledile, opozarjali predvsem v najmočnejši stranki. A dokler so odnosi z Levico vzdržni in se občasno sramežljivo spogleduje z NSi, se mu za obstoj vlade ni treba bati.

To pa je, kot kaže, tudi glavni namen vlade Marjana Šarca: biti na oblasti zato, da tam ne bi bil nekdo drug. Ugoden gospodarski cikel bo tako minil brez razvojnega preboja.