Jabolko, v katero bo treba ugrizniti

Zanimiva ugotovitev z letošnje lestvice 300 največjih podjetij je, da so velika podjetja v obdobju izjemno visoke gospodarske rasti še povečala svojo relativno težo v gospodarstvu kot celoti. Povečal se je njihov delež pri ustvarjenem prometu, prisluženem dobičku in zaposlenih delavcih.

Po eni strani to ni presenetljivo, saj so v času ugodne zunanje konjunkture (izvoz se je ob petodstotni splošni rasti BDP povečal za kar 19 odstotkov, torej močno nadproporcionalno) prodajne priložnosti lažje izkoristila podjetja, ki so na tujih trgih že uveljavljena. Vodilni izvozniki pa že dolgo spadajo med velika podjetja.

Na drugi strani pa lahko postane problematično, da »statistično prepričljivega« preboja nekako ne dosežejo mala in srednja podjetja, ki jih na načelni ravni spodbujajo tako rekoč vse ravni nosilcev gospodarskih politik – od evropske komisije prek slovenske vlade do katere od najmanjših podeželskih občin. Še vedno smo pri vzorcu, ko večino podjetij predstavljajo mala in srednja, zaposlujejo tudi največ ljudi, smetano pri prodaji in dobičku pa pobirajo velika podjetja.

Tveganji za slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih sta predvsem dve, opozarjajo analitiki – nizka rast produktivnosti in demografija. Industrijska podjetja delavce za nekatera dela izjemno težko dobijo, kar pomeni, da zaposlujejo tudi takšne, ki imajo slabše znanje in spretnosti.

Glede na razmere na trgu dela je kratkoročno ta problem mogoče rešiti samo z uvozom primerno usposobljenih delavcev, čeprav naloga ni preprosta. Podjetja že poročajo, da je kadrovski bazen v državah, ki so nam geografsko in kulturno blizu, že močno izčrpan. Konsistentne politike priseljevanja naša država nima, pa bi se je morala čim prej lotiti.

Produktivnost je pri 81 odstotkih povprečja Evropske unije in se je v zadnjem času izboljšal za zgolj eno odstotno točko. To pomeni, da slovenska podjetja ne razpolagajo z dovolj učinkovito delovno silo. Ustvarja se začaran krog: ker je premalo zelo produktivnih ljudi z inovativnimi idejami, imajo podjetja manj možnosti za razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Ker ni takih delovnih mest, pogosto »zbežijo« v tujino obetavni mladi kadri s perspektivnim znanjem, podjetja pa jih s tistimi, ki se priseljujejo, ne morejo enakovredno nadomestiti …

Ta krog je nujno treba presekati, saj lahko njegovo poglabljanje ogrozi gospodarsko uspešnost Slovenije v prihodnjih letih. Veliko je znamenj, da smo na svetovni ravni že dosegli vrh okrevanja po krizi in v prihodnjih letih bo gospodarska rast nižja. To pomeni, da bodo svoj položaj na trgu lažje obranila podjetja, ki prodajajo konkurenčne izdelke in storitve. Večinoma takšne, ki vsebujejo visoko mero inovativnosti in kupcu ponujajo dobro razmerje med kakovostjo in ceno.

Gospodarska zbornica, na primer, meni, da je to mogoče, če se država končno loti pravih strukturnih reform, od izobraževanja do davkov. Optimistični načrt je, da bi do leta 2025 dodano vrednost na zaposlenega povečali za polovico. Verjetno je v to treba ugrizniti.