Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

(KOLUMNA) Dravski bregovi

Danes smo priča uničenju ali zdrsu v nepomembnost še zadnjih gospodarskih in kulturnih ustanov, ki so opredeljevale Maribor druge polovice 20. stoletja.
Mateja Ratej: V čedalje bolj turistificiranem mestu ob Dravi lahko ponovno opazujemo avstrijski nostalgični turizem in poslušamo, da je mesto strateškega pomena za avstrijsko gospodarstvo. FOTO: Delo
Mateja Ratej: V čedalje bolj turistificiranem mestu ob Dravi lahko ponovno opazujemo avstrijski nostalgični turizem in poslušamo, da je mesto strateškega pomena za avstrijsko gospodarstvo. FOTO: Delo
20. 1. 2025 | 05:00
6:51

V nadaljevanju preberite:

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je maja 2017 tik pred svojim prvim uradnim obiskom v Sloveniji opravil zasebni obisk. V Mariboru je obiskal Kulturno društvo nemško govorečih žena, ki ga je pričakalo s prisrčnim programom. Dogodek je kljub jasni simboliki minil brez dodatnih pojasnil slovenski javnosti. Manj kot deset let kasneje je v procesu nove geopolitične razdelitve sveta na krilih Trumpovega koncepta Maga avstrijske vljudnostne geste zamenjala srhljivo odkrita in agresivna retorika.

Medtem ko je štajerski deželni glavar Mario Kunasek v teh dneh Sloveniji očital nepriznavanje nemške manjšine, želijo njegovi Svobodnjaki prvič po zlomu nacističnih ozemeljskih aspiracij prodreti s »prioritetno« idejo o vpisu himne, ki domoljubno opeva historično Štajersko do slovenskih bregov Save in Drave, v deželno ustavo. Prišel je trenutek, ko se utegnejo zvrstiti dogodki hitreje, kot jih bomo zmožni razumeti, saj družbena slika slovenske Štajerske z epicentrom v Mariboru že dolgo napoveduje globok identitetni zdrs.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine