
Neomejen dostop | že od 14,99€
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je maja 2017 tik pred svojim prvim uradnim obiskom v Sloveniji opravil zasebni obisk. V Mariboru je obiskal Kulturno društvo nemško govorečih žena, ki ga je pričakalo s prisrčnim programom. Dogodek je kljub jasni simboliki minil brez dodatnih pojasnil slovenski javnosti. Manj kot deset let kasneje je v procesu nove geopolitične razdelitve sveta na krilih Trumpovega koncepta Maga avstrijske vljudnostne geste zamenjala srhljivo odkrita in agresivna retorika.
Medtem ko je štajerski deželni glavar Mario Kunasek v teh dneh Sloveniji očital nepriznavanje nemške manjšine, želijo njegovi Svobodnjaki prvič po zlomu nacističnih ozemeljskih aspiracij prodreti s »prioritetno« idejo o vpisu himne, ki domoljubno opeva historično Štajersko do slovenskih bregov Save in Drave, v deželno ustavo. Prišel je trenutek, ko se utegnejo zvrstiti dogodki hitreje, kot jih bomo zmožni razumeti, saj družbena slika slovenske Štajerske z epicentrom v Mariboru že dolgo napoveduje globok identitetni zdrs.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji