Začétek

Začétek je po SSKJ2 povezan z delom, delovanjem, torej s prvim trenutkom obstajanja kakega dela, dejavnosti, dogajanja, procesa. Povezavo z izvorom in z nečim, kar nastaja na novo, poudari etimološki slovar, ki kot prvotni oziroma začetni pomen postavlja »spočeti, ustvariti«, kar naj bi se pomensko izpeljevalo v pomena »začeti« in »delati«. To v smislu začetne faznosti nadaljuje tudi današnja uporaba besede začéti v ustaljenih zvezah začeti delati nekaj, začeti se dogajati ipd. In ko iščemo vzroke za popravo nečesa slabega ali neposrečenega, navadno vprašamo: Kje se je pravzaprav vse začelo? Pomembna je povezava s pogosto uporabljeno iniciativo (lat.: initium, »začetek«), ki odraža razgibanost družbe in časa.

Cikličnost časa je izkušenjsko ujeta tudi v besedo začétek, ki ji po naravi stvari neizogibno sledi tudi kônec. Če združimo izvor (etimologijo) pomena z izkušnjo, potem lahko povzamemo: »Kjer se neka stvar (področje, palica, nit) začne, tam se – gledano z druge strani – tudi konča.« In še drugače: Vsaka palica ima dva konca, in ja, če smo optimistično usmerjeni, potemtakem tudi dva začetka. …

Vsak začetek vključuje nekaj pozitivnega tudi v navezi s koncem, kar navsezadnje potrjujejo pregovorna spoznanja, kot Slab začetek se je prevesil v dober konec ali Petek, slab začetek, toda Slab začetek, dober konec, in v drugi smeri: Vsak konec ima tudi nov začetek. Da se začetek in konec lepo dopolnjujeta, potrjuje še ena vrednotenjska sodba, ko za nekaj pomembnega ali celo odločujočega lahko rečemo: »To je začetek in konec česa ali celo vsega.« Nedavno je to vrednotenje v svojo izjavo vključila tudi predstavnica novinarjev: »Služimo javnemu interesu in državljanom, ne politikom in politiki, in to je začetek in konec.«

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.