Z obnovo ene največjih streh v državi obvarovali dediščino

Dela na strehi nekdanjega servitskega samostana, kjer je v povojnem času – vse do konca prejšnjega tisočletja – delovala porodnišnica, se bližajo h koncu. Gre za enega najmogočnejših zgodovinskih kompleksov v Kopru, ki ga sestavljata dve etaži po dva tisoč kvadratnih metrov. Prav toliko meri tudi streha, ki velja za eno največjih tudi v slovenskem merilu. Z novim nadkritjem bo vsaj začasno ustavljeno propadanje samostanske zgradbe. Ta sameva že četrt stoletja in velja za eno večjih mestnih sramot. Hkrati pa je to tudi edini spomenik državnega pomena v Kopru.

Servitski samostan je država pred dobrim desetletjem prenesla na primorsko univerzo, ki naj bi tja nekoč preselila svoj rektorat. Glede na to, da je bila streha že v zelo slabem stanju in je ogrožala samo konstrukcijo zgradbe, so se lastniki lani vendarle odločili, da nekaj ukrenejo. »Z ministrstva za kulturo smo v ta namen prejeli 200.000 evrov, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pristavilo še 200.000 evrov, preostanek pa krije univerza sama,« pojasni arhitektka Eva Prelovšek Niemelä, ki bdi nad strokovnim delom prenove. Če bi še nekaj časa odlašali, bi se samostanski kompleks dokončno podrl.

Samostanska streha, ki so jo prenavljali, je ena večjih tudi v slovenskem merilu. FOTO: Univerza na Primorskem

Z grafiti popisana fasada in razbita okna na Santorijevi ulici, kjer je z zaščitnimi trakovi zavarovan vhod, skrivajo prav tako žalostno notranjost. Ob vstopu zagledamo del, ki je kulturnozgodovinsko najpomembnejši – križni hodnik, ki z dveh strani obdaja odprt in ozelenjen atrij. Pred njim je najstarejši del samostana, kjer je nekoč stala cerkev. »Objekt, ki ga je obdajal mogočen vrt, so dograjevali več kot tristo let. Iz samostana so ga že konec 18. stoletja preuredili v bolnišnico,« razlaga. Ko so opravljali sondaže in odstranjevali omet, so na dan prihajale različne pozidave – od več vrst kamnitih do opečnatih.

Pod površjem ostanki rimske vile

Arheologi so že v preteklosti pri raziskavah na območju servitskega samostana naleteli na ostanek razkošne patricijske vile, ki sega v čas poznega prvega stoletja pred našim štetjem, ter na vrsto najdb iz rimske dobe. Kot v svoji publikaciji Koper – mestne znamenitosti navede zgodovinar dr. Salvator Žitko, so temeljni kamen za cerkev na tem mestu postavili leta 1453, pred tem so tu stala manjša poslopja, strnjena okrog cerkvice sv. Martina in Benedikta. Mogočen kompleks samostana, kot številni drugi v Kopru, sodi v beneško obdobje in kljub predelavam kaže baročno kompozicijo. Križni hodnik z vodnjakom so dogradili v 16. stoletju. Red servitov, ki je zaradi svoje dobrodelnosti v mestu užival velik ugled, so razpustili leta 1786. Tedaj so ustanovili bolnišnico sv. Nazarija (po koprskem zavetniku), pod avstrijsko in francosko oblastjo pa je bila tu vojaška bolnišnica. »Žal se na samostanski kompleks ne prislanja več nekdanja cerkev, ki je bila posvečena leta 1581, saj je v povojnem času pogorela,« izpostavi Žitko.
 

Zahtevna prenovitvena dela
 

Prenove strehe so se lotili tako, da so jo najprej tridimenzionalno skenirali. Že sama geometrija strehe je tako zapletena, da s klasičnimi gradbenimi meritvami ne bi prišli daleč. Poleg tega so bili marsikateri deli nedostopni. Ob odstranjevanju strešnikov so tako naleteli še na posamezne zazidane prostore, za katere pred tem niso vedeli, da sploh obstajajo. Dodatna težava je bila, da niso smeli posegati v noben del, ki ga ne bi strokovnjaki iz zavoda za kulturno dediščino predhodno sondirali. »Strop nad prvim nadstropjem smo se zato trudili v veliki meri ohraniti, saj je treba na njem še opraviti predhodne raziskave,« omeni Eva Prelovšek Niemelä.

Notranji atrij s križnim hodnikom bi lahko nekoč postal novo koprsko kulturno prizorišče. FOTO: Univerza na Primorskem

»Obnova, ki se je začela pri strehi in se bo po stopnjah nadaljevala vse do temeljev, upošteva trajnostne zakonitosti, vključno z uporabo naravnih materialov, kot je les. Pazili pa bomo tudi, da pri rekonstrukciji ohranimo čim več originalnih delov, s tem pa bomo imeli tudi manj odpadka,« povzame besedo dr. Iztok Šušteršič, vodja projekta na področju gradbenih konstrukcij.
 

Težave so imeli tudi pri čiščenju vrta, do koder je dostop z gradbeno mehanizacijo nemogoč, zato so si morali pomagati z manjšimi transportnimi vozili, odpadni material pa so lahko šele nato prelagali na večje tovornjake, kar je dodatno povišalo stroške. Od zavoda za varstvo kulturne dediščine so dobili tudi natančna navodila, katera drevesa morajo ohraniti.

Po stopnicah se povzpnemo v prvo nadstropje, kjer je glavna dvorana z balkonom. Ta balkon pa ni le arhitekturno zanimiv, z njega so pred pol stoletja mlade mame – od Kopra pa vse do Umaga – ponosno razkazovale svoje novorojenčke očetom in preostalim sorodnikom. »Tu je bila porodna soba,« pokaže sogovornica proti prostoru, ki ga še vedno prekrivajo ostanki zelene keramike. »Sodeloval sem že pri več sanacijah zgodovinskih objektov, vendar pa take navezanosti in skrbi za objekt, kot so ju v primeru servitskega samostana pokazali Koprčani, še nisem doživel. Ljudje so res navezani na to zgradbo, zato je na nas velika odgovornost, da se objekt ustrezno obnovi,« poudari Šušteršič.
 

Prihodnji prostori rektorata

Na univerzi se že pripravljajo na naslednji razpis ministrstva za kulturo, obenem pa so oddali še prijavo za evropska sredstva. Skupaj z raziskovalnim inštitutom InnoRenew CoE, Zavodom RS za varstvo kulturne dediščine, Zavodom za gradbeništvo Slovenije in tujimi partnerji, med katerimi je tudi Univerza v Helsinkih, si prizadevajo pridobiti projekt, s katerim bi sofinancirali dokumentacijo za celotno prenovo samostanskega kompleksa. ​Pravkar pa pišejo projektno prijavo za evropski razpis Novega evropskega Bauhasa s partnerji iz Nemčije, Poljske in Avstrije, s pomočjo katerega bodo v prenovo inovativno vključevali tudi družbo in druge deležnike. Prenovitvena dela so skupno ocenjena na 20 milijonov evrov.

Arkadni hodnik, ki se odpira na atrij, ki s kulturno-zgodovinskega pogleda predstavlja najpomembnejši del kompleksa. FOTO: Univerza na Primorskem

Primorska univerza namerava v prenovljenem servitskem samostanu, poleg rektorata, urediti tudi računalniško čitalnico, projektne sobe z raziskovalnimi centri in manjši muzej, v katerem bi bili razstavljeni predmeti nekdanje porodnišnice. V skladu z idejno zasnovo naj bi enega od dveh atrijev zasteklili, za kar so že pridobili dovoljenje zavoda za kulturno dediščino. »Poleg odprtega križnega hodnika bi tako dobili dve prizorišči, v katerih bi lahko ob univerzitetnih protokolarnih dogodkih organizirali tudi prireditve za zunanje obiskovalce. V načrtih pa je tudi umestitev restavracije,« še pove Eva Prelovšek Niemelä.