Vse bolj toplo morje ugodno vpliva na širjenje ogrožene vrste želv

Na plažah zahodnega Sredozemlja narašča število morskih želv kareta, sicer ranljive vrste, ki tam gnezdi in odlaga jajčeca. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi to lahko bila posledica podnebnih sprememb, ki povzročajo širjenje habitata te ogrožene živalske vrste, poroča Reuters.

Eden od dejavnikov naraščajočega števila je, poleg segrevanja morske vode, ki očitno koristi največji želvi s trdim oklepom na svetu, tudi program za zaščito te vrste v nekaterih državah, denimo v Španiji in na Zelenortskih otokih.

Odrasel primerek lahko meri 90 centimetrov in tehta 150 kilogramov. FOTO: Borja Suarez/Reuters

Povečano število gnezd

Morski biologi iz Francije, Italije, Španije in Tunizije so v zadnjem desetletju odkrili veliko več gnezd na plažah v svojih državah kot v preteklosti, denimo v letih 1990–2012. Takrat so jih povprečno odkrili manj kot tri na leto. Od leta 2012 pa se je število gnezd dramatično povečalo in leta 2020 doseglo število 84, kažejo najnovejši razpoložljivi podatki, ki so jih v članku ekološke znanstvene revije Global Ecology and Conversation objavili lani poleti.

»Mislimo, da bi lahko bil ta trend nov proces kolonizacije,« je dejala biologinja Ana Liria, vodja ADSBiodiversidad, dobrodelne organizacije s sedežem v Taliarteju na otoku Gran Canaria. Skupina rešuje poškodovane želve na španskih Kanarskih otokih in proučuje njihovo populacijo na Zelenortskih otokih, glavnem območju razmnoževanja karet v vzhodnem Atlantiku.

FOTO: Borja Suarez/Reuters

Glavate želve naseljujejo toplejše dele svetovnih oceanov in so prisotne v Sredozemskem morju, do zdaj gnezdile predvsem na krajih, kot je Florida, Zelenortski otoki, Oman, Mozambik in Zahodna Avstralija.

Toplejša voda ugodna za želve

Običajno se vsakih nekaj let vrnejo v svoj rojstni kraj, da izležejo jajca. Sredozemlje je med letoma 1982 in 2019 postalo toplejše za 1,3 stopinje Celzija, glede na študijo okoljske fundacije CEAM iz Valencie iz leta 2020. Podnebne spremembe so običajno škodljive za divje živali, vendar so segrete vode očitno postale bolj primerne za želve, je dejala Liria in opozorila, da njihova življenjska doba do sto let pomeni, da je treba kakršno koli vedenjsko spremembo opazovati v veliko daljših obdobjih.

Ana Liria FOTO: Borja Suarez/Reuters

Odrasla želva lahko meri 90 centimetrov in tehta 150 kilogramov

Uspešni programi za zaščito želv, uvedeni po vsem svetu v zadnjih desetletjih, so prav tako povečali populacijo želv in pomagali, da se njihov status dvigne nad »ogroženo« raven na številnih območjih, je dejala Ana Liria. Odrasel primerek lahko meri 90 centimetrov in tehta 150 kilogramov. Njihova velikost in trd oklep jih na splošno ščitita pred plenilci, najbolj pa jih ogrožajo ribiške mreže, ladijski motorji in onesnaženje, še piše Reuters.