Štajersko novo leto. Nič več in nič manj

Maribor, Murska Sobota – Martinovanje med šaljivci velja za štajersko novo leto. A šala gor ali dol, vsako leto vsaj osrednje martinovanje na Trgu Leona Štuklja znova in znova dokazuje, da ni nič manj kot to.

Obiskovalcem tradicionalnega martinovanja v štajerski prestolnici, ki se že leta začenja 11. 11. ob natanko 11. uri in 11 minut na Trgu Leona Štuklja, kaj hitro postane jasno, koliko simbolična sprememba nagajivega mošta v opojno žlahtno kapljico pomeni Mariborčanom. Slovesni krst mošta, ponavadi v družbi vinske kraljice – letos bo nad krstom mošta bedela vinska kraljica Slovenije Meta Frangež – se sicer začne šele ob 14. uri, ko je publika že nestrpno razigrana. Sledi ključni trenutek prireditve: vino, ki nastane iz mošta, ponudijo obiskovalcem.

Ko prvič vidiš navdušence, kako iz škafa, v katerega je še in še vinarjev skozi cedilo zlivalo svoj mošt, krst pa ga je spremenil v vino, s kozarci grabijo brozgo in se pri tem gnetejo, da žlahtne »mešanice« le ne zmanjka, hitro postane jasno, kaj martinovanje pomeni Mariboru. Vsaj toliko kot novo leto.


 

Simbolični konec vinogradnikovega dela

Martinovanje v Mariboru je največje enodnevno javno martinovanje v Sloveniji, dogodek, na katerem se zbere tudi 20.000 obiskovalcev iz Slovenije, pa tudi tujine. Letošnja prireditev bo že 36. zapovrstjo. Lani se je organizator, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, odločil za izvedbo dvodnevnega martinovanja, letos se vračajo v stare tirnice. Zakaj? Morda pa se po intenzivnem praznovanju novega leta res prileže le še počitek.

Veselo druženje v središču mesta spremljata kulturno-zabavni program in kajpak domača vinsko-kulinarična ponudba. »Prireditev ob svetem Martinu, svetniku, ki mošt spremeni v vino, pomeni simboličen zaključek vsega vinogradnikovega prizadevanja; štajerska prestolnica pa se z velikim martinovanjem tako tudi pokloni okoliškim vinogradnikom in vinarjem, ki na ta dan predstavijo svoj pridelek na odmevnem in zmeraj dobro obiskanem dogodku,« izvemo na mariborskem zavodu za turizem.

Letos bo štajersko vino in domačo kulinariko mogoče pokušati na okoli 50 stojnicah. Tokratno martinovanje v Mariboru je organizator vključil v projekt Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. »Gre namreč za dogodek, s pomočjo katerega lahko na območju destinacije Maribor - Pohorje naprej razvijamo produkte s področja vina in kulinarike in takšne, ki sledijo nacionalni strategiji razvoja Slovenske turistične organizacije na področju oblikovanja pristnih, butičnih doživetij in turističnih produktov,« pojasnjujejo.

Obiskovalci prireditve so večinoma domačini in gostje iz drugih koncev Slovenije, zadnja leta pa prihaja tudi vse več tujcev, večinoma iz sosednje Avstrije, Hrvaške in Srbije.


 

S sodobnim pridihom

Kaj bi bila Fontana vin na Štajerskem, če bi ignorirala martinovo? To je le retorično vprašanje. Seveda bo tudi v prvi Fontani vin na Štajerskem, v Vodolah pri Mariboru, martinovanje, tudi zato je posestvo Sončni raj, kjer fontana stoji, pohitelo s testnim zagonom. »To je bila naša prioriteta, da do martinovega vse uredimo,« priznava Bogdan Mak s posestva Sončni raj. Uradno odprtje bo šele spomladi, predvidoma aprila.

Pripravljajo degustacije vin lokalnih vinarjev, ki jih ponujajo v fontani, obljubljajo pa tudi domače dobrote okoliških kmetij. »Zdi se nam prav, da spodbujamo lokalno okolje, da se tradicija, ki se prenaša že nekaj generacij, ohranja. Ne le v mestnem jedru, ampak se prenaša navzven, tja, kjer proizvajalci v resnici pridelujejo vse te dobrote in vina,« pojasnjuje Mak.

Pijančevanje? Ne, veliko več. »Naša želja je poučiti ljudi, kaj vse je mogoče oziroma kakšni okusi vin vse obstajajo. Zato tudi vabimo vinarje in strokovnjake, da nam pomagajo, da skupaj ustvarjamo zgodbo, s katero poskušamo ljudem pokazati še drug pomen vina, ki je odlična dopolnitev najrazličnejši hrani. Tako spodbujamo in promoviramo lokalno, v tem primeru vina,« odgovarjajo na posestvu Sončni raj.
 

Praznik s pomemben za pomurske turistične delavce

Pomurje ni samo žitnica Slovenije, na skrajnem severovzhodu države zaradi ugodne lege in podnebnih razmer uspeva tudi vinska trta, ki daje žlahtno kapljico, znano daleč naokrog. Tradicija praznovanja martinovega je v Pomurju še vedno močna. V Pomurski turistični zvezi ugotavljajo, da je vsako leto več povpraševanja po dogodkih, vezanih na martinovanje, večji je tudi obisk prireditev. »Praznik svetega Martina je zelo pomemben dogodek za turistične delavce v Pomurju. Poleg negovanja in ohranjanja tradicije je to praznik, ki omogoča, da se različni ponudniki skupaj predstavijo na različnih prireditvah po celotni regiji,« pojasnjuje Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze, in dodaja, da se s skupnim razvojem turističnih produktov krepi tudi stopnja povezanosti in sodelovanja na turistični destinaciji Pomurje.



Kamenšek razlaga, da martinovanja že dolgo niso več zgolj enološke prireditve, ampak zajemajo celotno področje enogastronomije. Prireditve namreč ponujajo prostor, kjer se poleg vrhunskih vin predstavlja in promovira tudi lokalna kulinarika v sodobni preobleki.

V Panonski vasi v Tešanovcih bodo v zastekljenem kozolcu pripravili posebno večerjo na sodoben način s pridihom tradicije. Poleg martinove gosi, ki ob martinovem ne sme manjkati, bodo gostje lahko pokusili tudi kostanjevo kremno juho in dödöle v smetanovi čebulni omaki. »Smo pa dodali nekaj sodobnega pridiha, predvsem v obliki večernega prigrizka – naredi si sam hamburger in hot dog na naš način. Tako želimo popestriti večerno dogajanje tudi po večerji,« pojasnjuje Sanja Zelko, vodja trženja v Panonski vasi. Gostje k njim prihajajo iz vse Slovenije, mnogi pa martinovanje izkoristijo za večdnevni oddih v Prekmurju. »Martinovanje je naš edini odprti dogodek, ki se ga lahko udeleži kdorkoli in preizkusi našo kulinarično ponudbo ter doživi naš ambient na podeželju,« dodaja Zelkova.
 

Tradicionalni blagoslov mošta

Čeprav je praznik svetega Martina 11. novembra, bo v Pomurju pestro že ta konec tedna. Društvo Gaj iz Filovcev to nedeljo pripravlja že tradicionalni blagoslov mošta. Blagoslovili bodo mošt obiskovalcev in že šestnajstič mošt vinograda Vitis Vita, v katerem je kar 40 vrst vina. »Takšne mešanice kakovostnih vin ni mogoče doseči z mešanjem klasičnih sort vina in ravno v tem se kaže posebnost naših vinogradov,« pojasnjuje Jožef Tratnjek, predsednik društva Gaj. V društvu si prizadevajo za ohranjanje tradicije martinovanja. Imajo 219 let staro s slamo krito klet, ki jo preurejajo v muzej. V njej je tudi preša, ki je za obiskovalce zelo zanimiva.

Osrednjega martinovanja, kot je v Mariboru, v Pomurju ni, bodo pa poleg številnih praznovanj v organizaciji vinogradniških društev in gostincev potekala številna martinovanja na prostem. Zanimivo bo v Gornji Radgoni, na Kapeli, v Ljutomeru, v Lendavi pri stolpu Vinarium, v Dobrovniku, Strehovcih, Puconcih, Murski Soboti …

Poleg martinovanj na prostem bodo potekali tudi številni pohodi, ki bodo ob žlahtni kapljici in dobri hrani blagodejno vplivali na telo.