Neomejen dostop | že od 9,99€
»Kako se počutite, ko je nekaj lepega uničeno tik pred vašimi očmi?« je eden od aktivistov, z roko prilepljen na steno, pospremil dejanja drugega aktivista, ki je z lepilom svojo glavo prilepil na znamenito Vermeerjevo sliko Dekle z bisernim uhanom v muzeju v Haagu. »Takšen je občutek, ko gledamo, kako se uničuje naš planet,« je dejal predstavnik aktivistične skupine iz Združenega kraljestva, imenovane Just Stop Oil, medtem ko je svojega soaktivista, z glavo prilepljenega na umetnino, polil s konzervo pasiranega paradižnika.
Četrtkov incident, ki se je zgodil na Nizozemskem, je zadnji po vrsti podobnih napadov na umetnine, ki so se zgodili v zadnjih dneh in tednih. Zadnja tarča je bila tako svetovno znana slika Johannesa Vermeerja Dekle z bisernim uhanom. Zgodovinsko platno, ki ga je okoli leta 1665 naslikal nizozemski baročni umetnik, je zaščiteno s steklenim zaslonom.
»Ta slika je zaščitena s steklom, prihodnost naših otrok pa ni,« je med drugim dejal aktivist skupine Just Stop Oil. Muzej je, kot je poročal Politico, sporočil, da na srečo mojstrovina, naslikana v oljni tehniki, ni bila poškodovana: »Razumemo podnebne aktiviste. Zavzemajo se za ohranjanje narave. Mi pa smo za ohranjanje naše kulturne dediščine.« Kot še navaja Politico, so bili vsi trije aktivisti (eden od njih je snemal) aretirani zaradi poškodovanja oziroma nasilja nad javno lastnino.
Podnebna aktivista pa sta v nedeljo v Monetovo sliko zalučala pire krompir iz pločevinke in se prilepila na steno. Odgovornost je prevzelo nemško gibanje Zadnja generacija (Letzte Generation), ki od politikov zahteva učinkovite ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Policija primer preiskuje, je poročala STA.
V Muzeju Barberini so po nedeljskem napadu podnebnih aktivistov, ki sta v sliko senenih kopic francoskega slikarja Claudea Moneta zalučala pire krompir, pripravili prvo oceno škode. Kot so sporočili, ta dosega petmestni znesek. Direktorica muzeja Ortrud Westheider je tudi napovedala, da bo preučila odškodninske zahtevke proti aktivistoma.
Sama slika sicer zaradi zasteklitve in posebnega traku iz filca ni bila poškodovana, je po pisanju nemške tiskovne agencija DPA pojasnila predstavnica za stike z javnostjo v muzeju. »Je pa bil poškodovan spodnji del historičnega okvirja slike, ki bo moral na popravilo v restavratorsko delavnico,« je dodala. Poleg tega je bil pire krompir zalučan z veliko močjo, zato je poškropil tudi steno vse do stropa, kar bo prav tako treba očistiti. Sliko Senene kopice iz leta 1890 so sicer v torek ponovno vključili v stalno razstavo, muzej pa bo ostal zaprt vse do ponedeljka, piše DPA.
Člani Just Stop Oil so v začetku tega meseca vrgli vsebino pločevinke paradižnikove juhe na sliko Vincenta Van Gogha Sončnice v Londonu. Kot je poročal CNN, je ta akcija znova sprožila razpravo o tem, kateri protesti so najučinkovitejši. »Po hitrem čiščenju stekla je bila slika spet na ogled. Toda kritiki so trdili, da je bila resnična škoda storjena z odtujitvijo javnosti od samega vzroka za dejanje aktivistov, ki je bila zahteva, da vlada Združenega kraljestva razveljavi svojo podporo odpiranju novih naftnih in plinskih polj v Severnem morju,« piše Colin Davis za CNN.
V prispevku je odprl tako imenovano aktivistično dilemo o tem, ali se aktivisti odločijo za zmerna dejanja, ki jih ljudje večinoma ignorirajo, ali pa za bolj skrajna dejanja, ki uspejo pritegniti pozornost, vendar pa so lahko prav kontraproduktivna za njihove cilje. Kot zaključi, tovrstni protesti ne bodo izginili, takšni aktivisti bodo še naprej predmet večinoma negativne medijske pozornosti, ki bo povzročila vsesplošno javno neodobravanje. »Toda, ko pogledamo javno podporo zahtevam protestnikov, ni nobenih prepričljivih dokazov, da bi bili nenasilni protesti kontraproduktivni. Ljudje lahko 'ustrelijo glasnika' (ang. Shoot the messenger), vendar vsaj včasih tudi slišijo njegovo sporočilo.«
Danes pa so aktivisti Just Stop Oil z oranžno barvo poškropili zlatarno Rolex v Knightsbridgeu. Skupina je znova pozvala vlado, naj ustavi vsa nova dovoljenja in soglasja za nafto in plin.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se