Pet let gibanja #jaztudi, ki je sprožilo še nedokončano revolucijo

Pet let mineva od članka v New York Timesu, ki je leta 2017 z objavo spolnih zlorab hollywoodskega producenta Harveyja Weinsteina sprožil pravo revolucijo v dojemanju spolnega in drugega nasilja, ki ga močni in vplivni moški izvajajo nad ženskami. Sledilo je gibanje #jaztudi (#MeToo) – in svojevrstna kontrarevolucija.

Članek v časopisu New York Times z naslovom Harvey Weinstein je desetletja plačeval obtoževalkam spolnega nadlegovanja je poročal o povabilu igralki Ashley Judd dve desetletji pred tem na poslovni zajtrk, ko jo je mogočni filmski producent namesto tega v svoji hotelski sobi gol povabil k masaži. O podobnem trpljenju so že za ta članek spregovorile tudi nekatere druge žrtve, kot Rose McGowan, neštete druge so »kodo molka«, s katero se je obdal producent filmov, kot sta Seks, laži in videotrakovi ter Šund, prekinile po tem. Weinstein se je že v članku opravičil za povzročene bolečine, a mu ni veliko pomagalo. Sredi ogorčenja ameriške in svetovne javnosti, ki je sledilo, je bil v New Yorku obsojen na 23-letno zaporno kazen.

Harvey Weinstein čaka na še en proces: sodniku se je pritožil zaradi zaporniškega puljenja gnilih zob in prosil za dovoljenje za zdravljenje pri zasebnem zobozdravniku. Na fotografiji predlani ob prihodu na newyorško sodišče. FOTO: Lucas Jackson/ Reuters

Sedemdesetletnik zdaj dobesedno gnije v kalifornijskem zaporu, kjer čaka na še en proces: sodniku se je pritožil zaradi puljenja gnilih zob in prosil za dovoljenje za zdravljenje pri zasebnem zobozdravniku. Samo v letu po razkritju njegovih dejanj je New York Times zabeležil, da je zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju več kot 200 znanih in vplivnih Američanov izgubilo službo oziroma posel, bilo je več procesov, oglasilo se je skoraj tisoč zlorabljenih žensk. Polovico odpuščenih vplivnežev so na delovnih mestih nasledile ženske.

Razkritje spolnih zločinov na najvišjih ravneh je prineslo tudi novinarske drame. Pastorek spornega igralca in režiserja Woodyja Allena Ronan Farrow je svoje dolgo preiskovane obtožbe na račun Harveyja Weinsteina v New Yorkerju objavil le nekaj dni po New York Timesu, toda politiki, kot sta Hillary in Bill Clinton, ki so se pogosto fotografirali z Weinsteinom, so jo odnesli le s praskami na svojem ugledu. Svojevrstno metamorfozo je doživelo tudi gibanje JazTudi (MeToo), ki ga je že desetletje pred člankom sprožila nekdanja žrtev spolnega nasilja Tarana Burke. Zaradi Weinsteina ga je s pozivom na twitterju 16. oktobra 2017 vsemu svetu predstavila igralka Alyssa Milano.

Relativizacija po uspehu Johnnyja Deppa

Gibanje #jaztudi še naprej poudarja sprejemanje ženskih pritožb brez ugovorov, a je del javnosti to relativiziral po uspešni tožbi igralca Johnnyja Deppa proti nekdanji soprogi Amber Heard. FOTO:  Evelyn Hockstein/ Reuters

Oglasile so se neštete znane in manj znane prizadete igralke, med njimi Gwyneth Paltrow, Jennifer Lawrence in Uma Thurman. Gibanje še naprej poudarja sprejemanje ženskih pritožb brez ugovorov, a je del javnosti to relativiziral po uspešni tožbi igralca Johnnyja Deppa proti nekdanji soprogi Amber Heard, zmaga demokratskega predsednika Joeja Bidna pa je protestom odvzela ostrino. Pozornost ameriške javnosti se že nekaj časa preusmerja tudi na transspolne ljudi in prinaša nove kontroverznosti. Mnogi zagovarjajo pravico do izražanja vsake spolne identitete, drugi se pritožujejo, če polnagi biološki moški v ženskih kostumih plešejo pred otroki ali prevladujejo v ženskem športu.

Močno gibanje proti spolnim zlorabam žensk je mnogim žrtvam vendarle odvzelo občutek sramu in jih spodbudilo k prekinitvi molka zaradi prevladujoče »kulture posilstva«, in morda se tudi zato temnopolta Tarana Burke zdaj osredotoča na boj za materialne pravice marginaliziranih ljudi. Ob novem filmu Blondinka, ki prikazuje življenje igralke Marilyn Monroe, tudi njo so moški pogosto zlorabljali, pa se manekenka in samoimenovana feministka Emily Ratajkowski celo pritožuje zaradi »fetišizacije ženske bolečine«.