Po zaslugi družbenih omrežij so zadnje dni svet obkrožile fotografije simbolne švicarske gore Matterhorn (italijansko Monte Cervino), ki ponoči v snopu svetlobe prikazuje navdihujoča sporočila solidarnosti in upanja. Mogočna gora s svojimi 4478 metri nadmorske višine velja za enega največkrat fotografiranih gora na svetu, njena edinstvena koničasta oblika vrha, ki je pogosto zavita v misteriozne meglice, pa je pripomogla k temu, da je Matterhorn ostal eden zadnjih osvojenih alpskih štiritisočakov.
58-letni Garry Hofstetter noče razkriti natančne lokacije, od koder zrcali svetlobna sporočila, a je zaupal, da je skupaj z asistentom v šotoru visoko v gorah nad mondenim Zermattom. Besede #upanje, #solidarnost in #ostanidoma so tiste, ki se poleg velikega rdečega srca na belem ozadju (v švicarskih nacionalnih barvah) zrcalijo na alpskem vršacu v časih, ko se ljudje po vsem svetu soočajo s širjenjem smrtne pandemije. Na nevarnem Matterhornu, ki je doslej zahteval več kot 550 življenj, so že svetile zastave Švice, Italije in švicarskega kantona Ticino, v naslednjih dneh pa bodo projicirali še zastave tistih držav, ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Skoraj 800 metrov visoke projekcije, ki si jih je mogoče ogledati tudi na spletnih kamerah, v večernih urah zasijejo s štirih kilometrov oddaljenega severnega in vzhodnega »obraza« gore.
Matterhorn bo vse do 19. aprila, ko naj bi se v Švici končalo obdobje najstrožjih ukrepov proti širjenju koronavirusa, platno za solidarnostna sporočila. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
»Začeli smo s projekcijo švicarske zastave, navsezadnje je Matterhorn naša gora,« je za
AFP povedal svetlobni umetnik Gerry Hofstetter, znan po projekcijah na različnih stavbah po vsem svetu. Hofstetter je Matterhorn opisal kot izstopajoč svetilnik nad obzorjem in prav ta podoba je pri njem sprožila idejo o širjenju sporočil. »Luč nam namreč predstavlja upanje. In če v časih, ko se po vsem svetu soočamo s širjenjem smrtne pandemije, sporočamo v svetlobni obliki, ljudem dajemo nado, upanje. Še zlasti če je upodobljena na ikonični gori impozantne, skoraj piramidne oblike. Matterhorn je bil tu še pred obstojem človeštva. In če pogledamo dva, tri ali štiri tisočletja nazaj, je bila v obdobjih razsajanja raznih bolezni ravno umetnost tista, ki je združevala ljudi v upanju in iskanju svetlejše prihodnosti.«
V Švici, ki šteje približno 8,6 milijonov prebivalcev, so pristojne službe v ponedeljek potrdile več kot 21.100 primerov in 685 smrtnih primerov zaradi covida-19, največ v južnem kantonu Ticino, ki meji na severno Italijo in velja za evropsko žarišče koronavirusa. Da bi omilili širjenje bolezni, so do 19. aprila zaprli šole, lokale, restavracije in trgovine z živili. Država je bila prisiljena odpovedati številne prireditve, vključno z ženevskim avtomobilskim salonom, sejmom ur in nakita v Baslu ter kolesarsko dirko po Švici.
K vznožju Matterhorna se običajno zgrinjajo turisti z vsega sveta, najlepši pogled nanj pa je iz mondene gorske vasi Zermatt, ki ima na leto več kot dva milijona nočitev. Sicer živahno mesto je te dni brez turistov, hoteli in počitniški apartmaji so večinoma prazni, zvezdnate noči pa tihe kot še nikoli.
Daniel Luggen, direktor turističnega urada Zermatt, je povedal, da želijo s projektom osvetlitve Matterhorna izraziti solidarnost: »Imamo srečo, da živimo na tako čudovitem koščku sveta in ga želimo deliti s preostalim svetom, na tak način ljudi opogumimo k premagovanju težkega obdobja, ki smo mu priča.«
Projekcije naj bi Matterhorn osvetljevale do 19. aprila, ko naj bi se v Švici končalo obdobje najstrožjih ukrepov proti širjenju koronavirusa. A tudi če ga bodo podaljšali, umetnik Hofstetter ne misli kar oditi domov. »Predstavljajte si, da svetu ves ta čas dajemo močne signale upanja in se potem 19. aprila izklopimo. To bi bil znak, da je tudi Matterhorn izgubil upanje,« je sklenil.
Komentarji