Beseda
olimpijski je vrstni pridevnik, ki se najpogosteje nanaša na poletne ali zimske
olimpijske igre. Zaradi ekonomičnosti izražanja lahko namesto besedne zveze uporabljamo tvorjenko
olimpijada, v kateri prepoznamo v slovenščini, pa tudi drugih jezikih, produktivno besedotvorno obrazilo –
i(j)ada, ki izhaja iz grščine in se je razmahnilo zlasti v publicistiki, najpogosteje v imenih prireditev in tekmovanj.
Če sta na kolesarijadah, bogračijadah v središču bolj druženje in zabava, imajo
olimpijade prestižnejši značaj, saj označujejo tudi pomembna mednarodna tekmovanja nasploh.
Taka so
matematična in
šahovska olimpijada ter
lingvistična olimpijada, na kateri so slovenski mladi jezikoslovci v preteklosti že osvojili
olimpijsko zlato in tako postali
olimpijski zmagovalci v tekmovanju skupin ali
olimpioniki, če se izrazimo intelektualistično vzneseno.
Pridevnik
olimpijski je tvorjen iz poimenovanja pokrajine
Olimpija pod goro
Olimp, ki v grški mitologiji velja za prebivališče bogov. Olimpijske igre so imele v antični Grčiji verski pomen, dogajale so se v Zevsovo čast, še danes pa poudarjajo
olimpijsko idejo o sožitju, ki jo od leta 1913 simbolizirajo
olimpijski krogi.
Olimpijadi v vseh športnih panogah ne pripisujejo statusa najpomembnejšega tekmovanja, a je zavest o veličini
olimpijskega močno živa v jeziku. Beseda
Olimp namreč metaforično pomeni »najvišji, najuglednejši položaj« (SSKJ2), zato tudi ko ni olimpijade, na primer rečemo, da športniki naskakujejo
klubski Olimp in prinašajo pokale z
evropskega košarkarskega Olimpa, podjetniki pa se poskušajo povzpeti na
poslovni Olimp.
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Duša Race.
Komentarji