Prvi somelje je iz dežele (skoraj) brez vina

Globalno segrevanje širi območje, kjer je vsaj teoretično mogoče gojiti vinsko trto in torej pridelovati vino, proti severu. A Latvija je še daleč od tega, da bi bila vinska dežela. Na primer v Sloveniji iz grozdja iztisnemo več kot štirikrat več vina, kot ga uspe Latvijcem. To pa ni bila ovira za Raimondsa Tomsonsa, ki je na svetovnem prvenstvu someljejev Best Sommelier in the World v športni dvorani La Défense na zahodnem robu Pariza zasedel prvo mesto.

»Ne morem verjeti,« je bil po zmagi v nedeljskem finalu še sam presenečen Latvijec. Ko ga je voditelj po razglasitvi v šaljivem tonu vprašal, ali imajo v njegovi domovini – pri tem je zamenjal, kako znano je to slišati, Latvijo z Litvo – sploh vinograde, mu je uradno prvi vinski svetovalec sveta odvrnil: »Raje pijmo latvijska piva.«

Že pred zmago je v polfinalu v petek Tomsons za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je to, da je odraščal v državi brez vinske kulture, prej prednost kot težava. Po njegovem mnenju prebivalci vinskih velesil preveč cenijo lastna vina. Zato so manj odprti do tujih, jih manj pogosto pokušajo in torej tudi manj poznajo. Sam druge možnosti, kot da se je o vinu učil s tistim iz tujine, skoraj ni imel.

Da se somelje prebije v finale, ni dovolj samo poznavanje vina. Pred tem jih preizkušajo z raznimi izzivi, kot je, da morajo identificirati pet brezalkoholnih pijač z različnih koncev sveta in si zamisliti veganski meni, h kateremu bi jih ponudili. Podobna past za vinske poznavalce je, da morajo namešati enega od klasičnih koktejlov, vendar jim ne ponudijo vseh sestavin, ampak morajo nadomestilo za eno izmed njih poiskati sami.

Zato morda ni povsem nenavadno, da so prva tri mesta zasedli someljeji iz držav, ki jih nikakor ne moremo povezati z vinom. Drugo mesto je namreč zasedla predstavnica Danske, tretje pa somelje iz Hongkonga. Predstavnica gostiteljice, gotovo najslovitejše vinske države na svetu, Francije, je zasedla četrto mesto.