Presunljive vloge, žalostna usoda

V eni predmestnih pariških bolnišnic je v nedeljo umrla 43-letna belgijska igralka Émilie Dequenne. Zanjo je bil usoden rak nadledvične žleze. Igralka je aprila 2024 sporočila, da je bolezen v stanju mirovanja in se vrača v igralske vode, na družbenem omrežju pa je zapisala, da so jo v času zdravljena že vsi skoraj pozabili. Konec leta se je njena bolezen vrnila, v enem od intervjujev pa je takrat dejala, da se zaveda, ne bo živela tako dolgo, kot je mislila, da bo.

Njena filmska kreira se je zečela izjemno, v filmu Rosetta bratov Dardenner je bila stara šele 17 let, za vlogo najstnice, ki v živi v prikolici z mamo alkoholičarko, pa je bila nagrajena s priznanjem za najboljšo igralko v Cannesu, film pa je leta 1999 dobil tudi zlato palmo.

Nastopala je večinoma v francosko govorečih filmih, vključno s srhljivko Andréja Téchinéja Dekle na vlaku (La Fille du RER, in dramo Joachima Lafossa Najini otroci.

Zanjo so bili značilni ganljivi nastopi v močnih vlogah, pogosto smo jo videli v vlogah žensk, ki se znajdejo v težkih življenjskih okoliščinah. Film Dekle na vlaku je bil zgodba o ženski, ki je trdila, da je bila žrtev antisemitskega napada, a si je vse skupaj izmislila, Najini otroci pa je bil posnet po resnični tragediji belgijske ženske, ki je ubila svojih pet otrok. »Snemanje takega filma je projekt o nečem, kar moraš preprosto preživeti,« je nekoč izjavila.

Na nacionalki pa smo pred dnevi gledali tudi film belgijskega režiserja Lukasa Dhonta Blizu, presunljivo zgodbo o prijateljstvu med odraščajočima fantoma, o moškosti, ranljivosti in obžalovanju. Film je preje veliko nagrado žirije v Cannesu, bil nominiran za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec ter prejel dve lovoriki na ljubljanskem Liffu. Eno glavnih vlog je odigrala preminula Émilie Dequenne.