Predsednik s pol milijona gotovine na farmi

Nekoč je bil 70-letni Cyril Ramaphosa vodja največjega in najmočnejšega sindikata v Južni Afriki. Leta 1991 je postal generalni sekretar Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), vodilnega gibanja proti apartheidu, s katerim je bela manjšina vladala nad črnsko manjšino. Skupaj s predsednikom AMC, legendo Nelsonom Mandelo, sta bila tandem, ki je s pogajanji končal apartheid, potem pa je bil Ramaphosa vodja pisanja nove ustave Južne Afrike. Veljal je za naravnega naslednika Mandele, a je leta 1996 šel iz politike in se vrgel v posel.

Tudi na tem področju mu je šlo dobro. Z delom na področju telekomunikacij, rudarstva in investicij – njegove politične zveze mu pri tem gotovo niso bile v napoto – si je pridobil skoraj pol milijarde evrov premoženja in se leta 2012 kot bogat poslovnež vrnil v politiko. Postal je namestnik predsednika Jacoba Zume, po njegovem odstopu leta 2018 začasni predsednik, leta 2019, ko je AMC zmagal na parlamentarnih volitvah, pa so ga v spodnjem domu izvolili za predsednika države s polnim mandatom. Tako je še uradno zasedel mesto, na katerem so ga mnogi videli že veliko prej.

A še pred kratkim se je zdelo, da je zabredel v resne težave. Njegov sosed s podeželja, kjer ima Ramaphosa farmo divjih živali, drugače pa nekdanji šef južnoafriške obveščevalne službe Arthur Fraser, je namreč junija letos razkril, da so predsedniku s farme leta 2020 ukradli za več milijonov evrov gotovine v tujih valutah. Rop naj bi prikril, ker ni hotel, da bi prišlo v javnost, da kar doma hrani toliko denarja, katerega izvor ni bil jasen. Storilce naj bi ujeli, ugrabili in prisilili, da so prikrili dejstvo, da so ukradli neprijavljen predsednikov denar.

Ramaphosa je potem priznal, da so mu s farme res odnesli denar, vendar da ta ni izviral iz kakšnih sumljivih poslov. Menda ga je dobil s prodajo bivolov v Sudan; poleg tega ni šlo za več milijonov evrov, ampak za dobrega pol milijona. Fraserjeve obtožbe o tem, da je šlo za pranje denarja ali podkupnine, pa je predsednik označil za politično motivirane, saj nekdanji obveščevalec nasprotuje aktualni južnoafriški oblasti. Zanikal je tudi druge očitke.

V parlamentu, v katerem ima ANC tako v spodnjem kot zgornjem domu absolutno večino, so opravili preiskavo dogajanja. Konec novembra so izdali poročilo, da je predsednik zagrešil več resnih nepravilnosti. Menda je Ramaphosa, tudi predsednik ANC, resno razmišljal o odstopu, vendar si je premislil in je za danes sklical sejo izvršnega odbora stranke. Če ga bodo podprli, ga čaka še glasovanje v parlamentu, ki bi lahko začel postopek za njegovo odstavitev. V primeru, da bo ANC res strnil vrste, je zaradi njegove večine to sicer nemogoče.

Četudi ga ne bo doletela politična odgovornost, pa to ne bo pomenilo konca Ramaphosovih težav. Okoliščine ropa na njegovi farmi preiskuje policija. Vendar tudi neodvisni strokovnjaki pravijo, da brez resnih dokazov o predsednikovih nepravilnostih, ki jih do zdaj ni, iz preiskave ne bo nič. Ta da za zdaj temelji na čenčah, na tem, kar je povedal predsednik sam, in prijavi ne najbolj verodostojnega Ramaphosovega nasprotnika Arthurja Fraserja.