Bližnjevzhodni Pablo Escobar na prostosti

Kot je Južna Amerika vir kokaina, je Afganistan vir heroina za uživalce mamil širom po svetu, predvsem pa po Zahodu. In seveda imajo tako v Južni Ameriki kot v Afganistanu legendarne osebe, ki se oziroma so se ukvarjale z dostavljanjem tovrstnega blaga iz držav izvora do odjemalcev. V Afganistanu je bil svoj čas eden glavnih prekupčevalcev s heroinom Bašir Nurzai. Njegov pomen za svet mamil je bil tako velik, da si je pridobil vzdevek bližnjevzhodni Pablo Escobar; pokojni Escobar je bil v 80. in zgodnjih 90. letih legendarni kolumbijski kralj kokaina, dokler ga niso leta 1993 ubili.

Pridevnik bližnjevzhodni za Nurzaija morda ni najbolj primeren, saj se rodil in deloval predvsem na območju med Pakistanom in Afganistanom, torej na Srednjem vzhodu. Ni bil samo prekupčevalec z mamili, ampak tudi lokalni gospodar vojne in eden večjih podpornikov talibov od njihovega nastanka v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Pred tem se je v časih upora proti okupaciji Afganistana v 80. letih prejšnjega stoletja na strani mudžahedinov boril proti vojski Sovjetske zveze.

Leta 2005 so ga Američani aretirali in zaprli, ker je v njihovo državo pretihotapil za več deset milijonov evrov heroina. Obsodili so ga na dosmrtno ječo, vendar so ga danes izpustili, saj so ga zamenjali za ameriškega inženirja in mornariškega veterana Marka Frerichsa. Tega so talibi v Afganistanu ugrabili leta 2020, ko je sodeloval pri gradbenih projektih, torej pred vrnitvijo na oblast po sramotnem pobegu zahodnih vojakov lani poleti.

Kot je pri pomembnih osebah v Afganistanu precej pogosto, o Nurzaiju ni veliko znanega, niti kdaj se je rodil. Menda ima tri žene in z njimi vsaj 13 otrok. Rodil se je v Afganistanu in živel malo tam malo v sosednjem Pakistanu. V teh državah in Združenih arabskih emiratih ima menda več hiš in ogromno premoženje.

Zanimivo je, da je Nurzai v preteklosti precej tesno sodeloval z Američani. Leta 2002 jim je menda predal 15 tovornjakov polnih orožje, med njimi tudi 400 protiletalskih raket stinger, ki so jih talibi po invaziji zahodnih sil na Afganistan leta 2001 skrili na območju pod Nurzaijevim nadzorom. Zato je napačno domneval, da je varen pred Američani. O lastni nedotakljivosti je bil tako prepričan, da je v ZDA pretihotapil za več deset milijonov evrov heroina, vendar so ga leta 2005, ko je bil v New Yorku, aretirali in potem obsodili na dosmrtno ječo. Sodnik je takrat zatrdil, da se je s to obsodbo Nurzaijeva dolga zločinska kariera definitivno končala.

Kazen je preživljal v zloglasnem ameriškem taborišču Guantanamo na Kubi. Od dosmrtne obsodbe je torej odsedel 17 let. Na letališču v Kabulu, glavnem mestu Islamskega emirata Afganistana, kakor se zadnje leto uradno imenuje država, so ga pričakali kot junaka. V družbi afganistanskega zunanjega ministra Amirja Kana Mutakija – ta je razkril, da so se za izmenjavo ujetnikov dogovorili po dolgotrajnih pogajanjih z Američani, čeprav ti uradno talibskega režima ne priznavajo – je Nurzai povedal, da je »ponosen, da sem v glavnem mestu svoje države med svojimi brati«.