Božični blišč na ulicah hrvaškega glavnega mesta

Zagreb, ki se je kar tri leta zapored kitil z nazivom najboljši božični sejem po oceni glasovanja na portalu Najboljša evropska destinacija, je ta naziv za leto 2019 prepustil Talinu. A zaradi tega se blišč na ulicah hrvaškega glavnega mesta ni zmanjšal. Preverili smo, kaj je na zagrebških ulicah takega, da se je uvrstil tako visoko med ljubitelji božičnih in novoletnih sejmov.

Prvo vprašanje, ki smo ga postavili Jeleni Popović, naši vodnici za en dan, je bilo kajpak, kaj jih je spodneslo s prestola najboljših v Evropi. Odgovor je bil preprost: po treh letih niso več smeli kandidirati. Izhodišče sprehoda po predprazničnem Zagrebu je bil Evropski trg, stičišče za mladino, kakor ga je predstavila vodnica. Razpoloženje je narekovala znana skladba skupine Madness It Must Be Love, okoli stojnic so se motali turisti (med njimi skupina Slovencev) in domačini, ki so šli na kratek popoldanski prigrizek ali kavo. Navaden dan v mestu, bi lahko rekli, le z veliko belimi hišicami, okoli katerih se je vil vonj po hrani, zlasti sarmi, ki se je marljivo cmarila v velikem kotlu, in sladkobnih napitkih.



Jelena Popović je hitro naredila primerjavo z drugimi adventnimi sejmi. »Ponavadi so ti omejeni na en trg, pri nas je sejem celotno središče mesta.« Če je takrat še vladalo zatišje, se to spremeni v večernih urah, ko zasvetijo lučke, zlasti pa ob koncih tedna, ko so ulice tako rekoč neprehodne. Največ obiskovalcev pride iz domače Hrvaške (lani so jih našteli 36.560) ter sosednjih držav, zlasti iz Italije (več kot 8500) ter Bosne in Hercegovine (8250), sledijo Avstrijci (6700) in Slovenci.

Po lanskem štetju jih je sejem v Zagrebu obiskalo nekaj manj kot 6400, precej jih je tudi prespalo, našteli so 9200 prenočitev. Peti v vrsti so Nemci: okoli 4000 jih je lani obiskalo sejem, našteli so 8560 prenočitev. Skupno si je lani advent v Zagrebu ogledalo več kot 111.000 ljudi (201.700 prenočitev). Letos v turistični organizaciji pričakujejo od pet- do desetodstotno rast obiska. Advent se jim izplača, saj naj bi skupna potrošnja v tem času znašala od 52 do 58 milijonov evrov.


 

Koncept še dopolnjujejo

Kako prenašajo množice ljudi na svojih ulicah? »Zagrebčani so pravi ambasadorji svojega mesta, ponosni na sejem in da so se izkazali kot dobri gostitelji,« so zatrdili v zagrebški turistični organizaciji. Kanec dvoma ob tej trditvi je pregnala vodnica. »Res je in to je morda posebnost Zagreba. Pri nas ni lokalov, ki bi bili namenjeni predvsem turistom, kot v mnogih drugih mestih, ampak vse obiskujemo tudi mi. Prav tako stojnice na sejmu. To ne pomeni, da se ne pritožujemo nad gnečo, ampak pritoževanje je tako rekoč del naše kulture,« je porogljivo dodala. Morda se prizoriščem izognejo ob koncih tedna, a če je ravno takrat dober koncert, so se pripravljeni zliti z množico, je zatrdila Zagrebčanka, ki vodi turiste po svojem mestu od leta 2009.

Božični sejem v Zagrebu so dopolnjevali postopoma, dodajali lokacije in teme. Od leta 2010 so predstavili blagovno znamko Advent v Zagrebu, štiri leta pozneje še nov koncept, ki so ga spremljale številne promocijske dejavnosti, med njimi oblikovanje spletne strani v petih jezikih, so povedali v zagrebški turistični organizaciji.

Sejem še naprej dopolnjujejo. Evropski trg, denimo, so mu dodali pred štirimi leti, letos sta novi lokaciji Stara Tkalča (na Tkalčičevi ulici) in Maksimir. Ta je nekoliko oddaljen od središča dogajanja, zaradi živalskega vrta pa je lokacija namenjena predvsem družinam. Skupaj Advent v Zagrebu združuje 14 lokacij, pridružuje se jim 25 kulturnih ustanov. Koncertov in drugih prireditev pa niti prešteti nismo mogli.


 

Preteklost in sedanjost

Sprehod po adventnem Zagrebu je tudi sprehod po zgodovini mesta. Od mladega Evropskega trga smo se premaknili proti katedrali z zgodovino, ki sega v 11. stoletje, čeprav današnji videz v gotskem slogu ne kaže teh let, nato proti »Stari Tkalči«, kakor pravijo ulici, prepoznavni po starih obrteh. Danes na to preteklost opozarjajo obnovljene stare obrtniške hiše ter postavitve v spomin na te obrti, denimo, razstava klobukov, lekarniške dejavnosti, starega brivskega salona … Še največ o zgodovini tega predela pove tabla ob državnem uradu za revizijo, ki pravi, da je bil v taisti hiši eden izmed najlepših in najbolj luksuznih bordelov v mestu. Imenoval se je Zlata kuna.

Po Stari Tkalči se v teh dneh razlega glasba zagrebških šansonov, ki vrača v preteklost, prav tako ulice, prepredene z zanimivostmi, ki so vtkane v praznično okrasitev. Ulica Pavla Radića, od koder se povzpnemo na Gradec, je danes ulica sodobnih oblikovalcev. Prikladno (zlasti če nas prav takrat že malo zazebe v prste) se konča z muzejem osemdesetih let, ki popelje v inventar naše in vaše mladosti. Kdor nima več tega zgodovinskega spomina, lahko romantično razpoloženje na toplem vzdržuje v muzeju prekinjenih ljubezni. Pred kratkim so po štirih letih zamenjali postavitev, je namignila receptorka.


 

Romantika in hrana

Strossmayerjevo sprehajališče je kot nalašč za nadaljevanje tega razpoloženja. V mraku so prav takrat zasvetile lučke, slišati je bilo prepevanje pevke Sade, s sprehajališča se je ponujal razgled na Zagreb, pred točkami za fotografiranje, ki so smiselno razporejene po mestu (in obvezno opremljene z logotipi sponzorjev prizorišč), so se vile vrste, iz belih hišic se je kadilo. »Hrana, hrana, hrana,« je dobrovoljno vzkliknila Jelena, »za nas je to gotovo smisel življenja.« Klobasice z zeljem, štruklji, sarme, polnjen puran z mlinci … »Zlasti v zadnjih letih so se ponudniki osredotočili na jedi, značilne za severno Hrvaško,« je poudarila vodnica.

Hrvaška hrana se spremeni v globalno kulinarično fuzijo v enem izmed najbolj priljubljenih delov zagrebškega adventnega sejma – fuliranju, kar je lokalni izraz za tipično poulično dejavnost, fooling around ali postavanje. »Gospod Fulir je zelo znan zagrebški lik, nekaj med džentelmenom in kazanovo,« ga je opisala Jelena.

Tam so si našli prostor ljubitelji poulične in geekovske kulture ter priljubljeni gostinci, ki se od preostalih razlikujejo po bolj svetovljanski ponudbi. Ta vsebuje vsesplošno priljubljene burgerje, germknedle, tajski kari, fish'n'chips … ali domače jedi, preoblečene v sodobno besedišče, na primer street sarmo ali street paštice, tam je najti tudi »buncka« v zelju in račko z mlinci – v ponudbi s kraft pivom ali džinom. A ne glede na to ostajata tipični pijači kuhano vino in kuhano žganje.



Nujen del sladkobnega sprehoda po Zagrebu, ki bo mogoč do 6. januarja, sta kajpak božična pravljica na Trgu bana Jelačića in središče dogajanja, advent na Zrinjevcu, kjer res izstopi na tisoče luči in z njimi vrvež ob belih sejemskih hišicah. Najbolje ga je skleniti z drsališčem oziroma »največjim in najlepšim ledenim parkom v tem delu Evrope« na Trgu kralja Tomislava ter z besedami Jelene Popović: »Morda res nisem posebno romantičen človek niti religiozna, toda advent imam prav rada.«