Valuta prihodnosti

Morda zato, ker poskušamo kupiti zadovoljstvo in pri tem tragično zamenjujemo pojma sreča in ugodje? Tako dr. Robert Lustig, ameriški endokrinolog in profesor na Univerzi v Kaliforniji v San Franciscu, s knjigo Oprani možgani raziskuje našo kulturo bolezni in vabljivo meglico industrije, ki nas je kljub prizadevanjem za obvladovanje stresa naredila osamljene, zasvojene in depresivne. Na razumljiv, pronicljiv in duhovit način nas pouči o človeškem umu, možganih in ljubezni.

Sreča ni niti krepost niti užitek, temveč preprosto rast. Srečni smo, kadar rastemo. Citat, ki ga je davnega leta 1909 sinu Williamu namenil veliki irski pesnik in dramatik John Butler Yeats, ima v Lustigovi knjigi svojo stran. Ker sreča je resnično lahko samo – rast. Kar spomni tudi na nazorno delo Prežihovega Voranca Samorastniki. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je samorastnik, kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam ...

V dobri veri, da bodo ljudje v tem prepoznali priložnost za ukrepanje, je Aljoša Bagola v knjižni uspešnici Srečo, prosim skoval imenitno misel, da je duševno zdravje valuta prihodnosti, v katero moramo investirati zdaj. Potrebujemo skrb, nego, sočutje do samega sebe. Pa zavedanje, da ujetost v karierni brutalizem – ko poslušno naredimo čisto vse, kar je zahtevano, nato pa si dovolimo dvajset sekund počitka, preden nam možgani spet postrežejo z jutrišnjimi skrbmi – ne prinaša spokojnosti.

Kdo drug, če ne sami, bo torej poskrbel za našo rast, našo srečo. Ukrepajmo. Investirajmo. Brezglasno. Zdaj!