Neomejen dostop | že od 9,99€
Včerajšnji protesti pred mestno hišo pred rednimi mesečnimi sejami mestnega sveta bodo očitno postali stalnica, župan Zoran Janković pa z njimi, dokler so mirni, nima nobenih težav. Sodeč po posnetkih, ki si jih je ogledal, saj je nacionalna televizija prenašala dogajanje, ima občutek, da je bilo na obeh protestih doslej precej istih obrazov. Župan je na svoji redni tedenski konferenci za novinarje še povedal, da so bili protestniki ob njegovem prihodu na sejo spoštljivi, niti izžvižgali ga niso.
Zoran Janković, ki vse svoje prepričljive zmage na lokalnih volitvah pripisuje tudi svoji ekipi, poudarja, da ves čas zagovarja tri projekte, ki so za nekatere problematični: kanal C0, sežigalnico in Zdravstveni dom Ljubljana. Dejal je, da so bili na včerajšnji seji mestnega sveta vsi sklepi sprejeti z veliko večino, kar je seveda demokratično, kot zanimivega pa je omenil usklajen nastop leve in desne opozicije proti njemu in mestni koaliciji. Dodal je, da nekateri mestni svetniki pogosto govorijo o stvareh, ki jih ne poznajo. Na primer o nagradah, ki jih po zaključku leta ni mogoče podeliti, če ni bil pravočasno sprejet ustrezen sklep – kot, denimo, včeraj za direktorico, ravnateljice in ravnatelje.
Posebej je Zoran Janković omenil Aleša Primca, organizatorja protestov pred mestno hišo, ki, kot je dejal župan, misli, da o kanalu C0 ve več kot vsi drugi. O novem vodji ljubljanske SDS Alešu Hojsu pa je pojasnil, da je bil v Voki na vodilnih mestih zaposlen med letoma 1992 in 2006, ko se je odločalo o trasi kanala C0. V Voki Snagi so iskali kakšne dokumente, ki bi kazali na nestrinjanje s traso, a jih niso našli. Janković je prav tako pojasnil, da je bil v tistem času Aleš Hojs tudi mestni svetnik na listi NSi, katere član je bil tudi takratni direktor Voke Anton Kranjc, ki je zdaj direktor Komunale Cerknica. »Hojs je bil 'pri nas' štirinajst let, menda je bil dober inženir, trasi pa ni nikoli nasprotoval,« zatrjuje Janković, ki tudi meni, da je Hojs zdaj očitno slab politik.
Zoran Janković je prišel v mestno hišo pol leta po tem, ko je Aleš Hojs že odšel iz javnega podjetja Voka. Takrat je bilo na kanalizacijo priključenih 68 odstotkov stavb, zdaj jih je 92 odstotkov, ob koncu velikega evropskega projekta, vključno s kanalom C0 in aglomeracijami (polovica od 261 cest je že urejena), pa bo nanjo priključenih 98 odstotkov stavb. Ljubljanski župan poudarja, da ni niti polagal kanalov niti določil trase, se je pa boril za evropska sredstva. Ob protestih ob gradnji kanala C0 bi bilo po njegovih besedah zanimivo preveriti, koliko traktorjev je bilo iz MOL. In še, da če ne bi imeli gradbenega dovoljenja, policija ne bi mogla posredovati.
V odgovoru na vprašanje o anketah v Zdravstvenem domu Ljubljana pa je župan poudaril, da so te izključno anonimne. Take, kot jih v mestni upravi delajo tudi o županu, podžupanih in vodjih oddelkov. Ocene vodij oddelkov so po njegovih besedah podobne, kot so njegova opažanja. S popolnoma anonimnimi anketami – drugačne niti ne bi imele smisla – dobijo na občini podatke, kaj je treba spremeniti.
Na novinarski konferenci je govoril tudi podžupan Rok Žnidaršič, ki je vodil mestno delegacijo na največjem svetovnem nepremičninskem sejmu v Cannesu, na kateri obveščajo in seznanjajo investitorje z razvojnimi potenciali mest in regij. Razvojni izzivi mest so po podžupanovih besedah povsod podobni kot v Ljubljani: mobilnost, zeleni prehod in zgoščanje mest navznoter. Ljubljanska stojnica (oziroma paviljon) je na majhnem, a osrednjem prostoru, letos je paviljon v celoti iz ponovno uporabnih sestavnih delov: supov in urbane opreme (oziroma klopi) iz mestnih parkov. S supi opozarjajo na Ljubljanico in projekt njenega energetskega izkoriščanja in krožne plovne poti, kar je ključna razvojna smer tega dela mesta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji