Zelena puščicani primernaza križišča blizu šol

Dobro leto je minilo od uvedbe zelene puščice na semaforju v križiščih v okviru zakona o pravilih cestnega prometa. Vozniki lahko po novem ob rdeči luči zavijajo desno, če je seveda smer prosta in je varno. Za slovensko okolje gre pravzaprav za do zdaj nepojmljivo možnost, ki naj bi omogočila večjo pretočnost križišč. A prvi koraki so vselej težavni.

Zeleno puščico ukradli 

Na križiščih lahko vidimo zmedenega voznika, ki ne ve, kaj bi storil, medtem ko za njim hupajo. Pred dnevi smo bili tako na križišču Barjanske, Riharjeve in Ziherlove priča brezglavemu zavijanju na levo. In za las je manjkalo, da bi se zgodila nesreča. Ali smo sploh pripravljeni na varno zavijanje v rdečo?

Uvajanje zelenih puščic na črni podlagi v obremenjena križišča smo začeli bolj po balkansko, lahko bi se reklo umetniško. Vodja sektorja prometa pri Generalni policijski upravi Ivan Kapun, ki velja za starosto v prometni policiji in že desetletja spremlja razvoj prometa v Sloveniji, pravi, da so sicer začeli dobro. Vendar pa se je v Mariboru že zgodilo, da je nepridiprav v prvih dneh zeleno puščico ukradel s semaforja.

Znak z zeleno puščico na črni podlagi mora biti nameščen na drogu semaforja ob semaforski glavi v višini rdečega svetlobnega dajalnika. V tem primeru je dovoljeno tudi pri rdeči luči zavijati desno, če je le smer prosta, če nam vozilo ne prihaja z leve ali pa iz nasprotne smeri zavija levo v naš namenjeni pas. Stvar je pravzaprav preprosta in dodobra preizkušena, saj so možnost zavijanja v desno ob rdeči luči že pred leti uvedle nekatere zahodnoevropske države in denimo Kanada. Vendar pa poznavalci opozarjajo, da gre po drugi strani lahko za nevarno dovoljenje zavijanja, ki bo varno le, če bomo pravzaprav dojeli njegovo logiko.

Krivi smo vselej mi

Kapun opozarja, da smo v primeru prometne nesreče, če smo spregledali prihajajoče vozilo z leve, v vsakem primeru krivi. Zelena puščica na črni podlagi ne pomeni obvezne smeri, niti ne pomeni, da lahko brezskrbno zavijemo desno. Če pride do zgoraj opisane situacije in do nesreče, se to šteje kot izsiljevanje. Pred dnevi je David Petrič, direktor Policijske uprave Ljubljana, poudaril, da je vzrok za večino nesreč, kjer so udeleženi otroci, prav izsiljevanje.

V Sloveniji je z zelenimi puščicami opremljenih že na desetine križišč. Foto Jože Suhadolnik

Pravilo je uzakonjeno, upravljavci cest, država ali lokalne skupnosti pa presodijo, katera križišča so primerna za dodatek, zeleno puščico. Kapun poudarja, da vsa križišča niso primerna. »Zelena puščica ni primerna za križišča v bližini šol, vrtcev, bolnišnic in podobnih ustanov, ali pa na območjih, kjer je precej invalidov ali starejših občanov.« Ključno je tudi, da ureditev križišč z zeleno puščico le omogoča, in ne zahteva zavijanje desno ob rdeči luči. Zagotovo bo prihajalo do čudnih situacij, ko bodo vozniki pred semaforjem prvi v koloni stali na desnem pasu, ki običajno omogoča vožnjo naravnost ali zavijanje na desno. Če bodo imeli namen odpeljati naravnost, jim ne preostane drugega, kot da počakajo za zeleno luč. Zadaj pa jim bodo nestrpni vozniki hupali, češ, zakaj voznik stoji.

Vendar pa Ivan Kapun pravi, da je začetnih težav pravzaprav malo. »Kolikor vem, smo do zdaj zabeležili eno nesrečo.« Na vprašanje, zakaj tovrstne zadeve uvajamo tako pozno oziroma dvajset ali trideset let za zahodnimi državami, Kapun odgovarja: »V Sloveniji se z vzgojo v prometu in varno vožnjo sistematično ukvarjamo komaj od leta 1997, kar je precej manj od nekaterih zahodnih držav, ki se temu posvečajo desetletja in vlagajo v prometno varnost in raziskave ogromno denarja.« Precej bolj kritičen do uvedbe zelene puščice in razvoja varnosti v prometu v Sloveniji pa je Robert Štaba, pobudnik, ustanovitelj in predsednik Zavoda Varna pot. Trdi namreč, da smo se tudi te novosti lotili napol.

Ko je življenje vredno
le 15 tisočakov

»Novost je po eni strani dobrodošla, saj naj bi omogočila večjo pretočnost prometa. Nisem pa prepričan, da tudi večjo varnost. Pri nas je vožnja v rdečo luč nacionalni šport. V našem zavodu zato predvsem otroke in tudi druge udeležence delavnic o prometni varnosti učimo, da na križišču potem, ko se prižge zelena luč za pešce, nekaj sekund počakajo. In se prepričajo, da ni nekdo z vratolomno hitrostjo zapeljal v rdečo.« Štabo zlasti moti dejstvo, da smo sprejeli novosti, namestili črne tablice z zeleno puščico na semaforje, hkrati pa tudi tokrat nismo k stvari pristopili celovito. »Na križišča nismo postavili kamer, da bi spremljali kršitelje, koliko jih je in kaj se dogaja, kje so težave.« Štaba v zeleni puščici vidi poleg pozitivnega namena še eno možnost več za izsiljevanje in nesreče. V Kanadi velja pravilo, da smeš z vozilom prevoziti križišče v katero koli smer, tudi pri rdeči luči, če je seveda križišče prosto. To je v Sloveniji nepojmljivo.

»Poznamo razmere v Kanadi in sodelujemo s sorodnimi organizacijami. Ključna razlika med nami in Kanado je ta, da je pri nas življenje prav malo vredno. Za smrt svojci od zavarovalnice dobijo do 15.000 evrov, v Kanadi pa od 600.000 do milijona dolarjev.« Premosorazmerno je seveda kaznovan tudi kršitelj. Pri nas se zanj v primeru neprevidno prevožene zelene puščice ne bo nič spremenilo. Hkrati Štaba opozarja, da smo pri napredku v prometni varnosti zadnja leta na repu evropskih držav. To pomeni, da za varnost v prometu v resnici ne naredimo prav veliko. Tudi sicer je glede zelenih puščic v križiščih malce zmede. Nihče v državi namreč ne vodi statistike, koliko križišč je opremljenih z novostjo in kakšne so najpogostejše težave. Vse skupaj je namreč prepuščeno upravljavcem cest.