Vsak Ljubljančan zadolžen za okoli 620 evrov

Pred novembrskimi lokalnimi volitvami smo preverili, za koliko se je v zadnjih štirih letih zmanjšala zadolženost prestolnice in ali so se na ta račun povečala sredstva za investicije. Še leta 2014 je dolg na prebivalca Ljubljane znašal 743 evrov, lani pa se je znižal na 623 evrov, konec leta naj bi pristal pri 320 evrih. Skupaj z zadolževanjem se povečujejo tudi sredstva za investicije.

Mestna občina Ljubljana je v zadnjem volilnem obdobju zmanjšala zadolženost, a ostaja druga najbolj zadolžena mestna občina za Koprom. Zadolženost smo merili na prebivalca. Podatki kažejo, da s 171 milijoni evrov dolga Ljubljana nosi kar petino vsega dolga vseh občin v Sloveniji. Pred štirimi leti je dolg MOL presegal 200 milijonov evrov. Med letoma 2014 in 2017 je zadolženost zmanjšalo kar osem od enajstih mestnih občin.

Najbolj, za 18 odstotkov, je zadolženost zmanjšala Mestna občina Koper, ki pa ostaja najbolj zadolžena občina in glede na število prebivalcev tudi šesta najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Podatki finančnega ministrstva kažejo, da se je zadolženost Ljubljane v preteklih letih zmanjšala, predvsem zaradi razdolževanja javnih podjetij. Občina sama je imela konec preteklega leta 171,1 milijona evrov najetih posojil, skoraj vsa posojila so dolgoročna. Prvi paket refinanciranja dolgoročnega občinskega dolga pa bo Ljubljano doletel leta 2022. Zanimivo je, da je večina posojil starejših od osem let. V zadnjem mandatu je Ljubljana najela skupaj 31 milijonov evrov posojil skupaj z refinanciranjem.

Konec leta bo dolg v Ljubljani občutno manjši

Ker podatki finančnega ministrstva ne razkrivajo, koliko sredstev so v zadnjih štirih letih v Ljubljani namenili za investicije, smo se oprli na podatke, ki jih je za Delo razkril župan Zoran Janković. Po njegovih besedah se bo zadolženost na prebivalca Ljubljane z lanskih 623 evrov do konca leta znižala na 320 evrov. Ob tem so na Magistratu uresničili več kot 2000 projektov. »Če bi v tem trenutku ustavili del projektov, ki jih izvajamo, bi lahko vrnili dolg v enem letu, ampak mesto bi stagniralo,« je pojasnil Janković in dodal, da je bilo vsako leto v Ljubljani za okoli 200 milijonov evrov investicij.

Stroka o zadolževanju in investicijah …

Po besedah Sonje Šmuc, generalne direktorice GZS, je zadolženost vedno treba primerjati s tem, kam se usmerjajo sredstva. »Ljubljana se zelo intenzivno razvija. Med vsemi mestnimi občinami je glede na obseg skupnega dolga na prebivalca sicer na drugem mestu, med vsemi slovenskimi občinami pa na 25. mestu. Razvoj je hiter, opazen in prijeten,« meni Šmučeva. Poleg tega, pravi, Ljubljana veliko vlaga v infrastrukturo, tako komunalno kot prometno, kar je tudi vidno na vsakem koraku. Trajnostni razvoj uresničuje v pravem pomenu besede. Tako zmanjšuje prometne površine za osebna vozila in povečuje površine za pešce in kolesarje. »Šele v zadnjem desetletju je občina začela izkoriščati reko Ljubljanico in ji dala nekatere nove vsebine. Izboljšuje se servis javnega prometa, zgradila je nekaj parkirnih garaž, veliko je tudi novih polnilnic za električna vozila. Spodbudno je tudi, da se širi Tehnološki park,« poudarja Šmučeva.

Po mnenju Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice (OZS), pa je pri vsakem zadolževanju, tudi občinskem, pomembno, za katere namene se občina zadolžuje in ali je sposobna dolg servisirati. »Kar zadeva Ljubljano, lahko rečem, da se infrastruktura posodablja, mesto je v zadnjih letih naredilo velik turistični preboj in trend preseljevanja v Ljubljano je večji kot pri drugih mestih. Nočem komentirati, ali je zadnje dobro ali ne, je pa kazalnik, da se prestolnica hitreje razvija od drugih mest. Ker je svoje dolgove sposobna servisirati, zato v tem ne vidim nič alarmantnega,« pravi Meh. Če gre zadolževanje za investicije in projekte, ki izboljšujejo kakovost infrastrukture in krepijo kakovost življenja v prestolnici, potem je to prava smer, meni Meh. Problematično je, če bi se občina morala zadolževati za tekoče delovanje.

Po besedah Gregorja Jamnika, direktorja hotela Slon in City hotela, se Ljubljana kot glavno mesto razvija z veliko večjim tempom kot druge občine. »Zadolževanje je deloma dobrodošlo, še posebno v obdobju poceni denarja, poleg tega večjih investicij brez posojil preprosto ni mogoče izpeljati. Pred kratkim je župan Janković razkril, da je občina zmagala v sodnem sporu z državo, kar bo oziroma je finančno stanje na občini občutno izboljšalo,« pravi Jamnik. Ob tem dodaja, da MOL občutno spreminja podobo Ljubljane z vsemi znanimi investicijami. »Te izboljšujejo kakovost bivanja v glavnem mestu in večajo atraktivnost Ljubljane kot turistične destinacije. Z novimi investicijami si hotelirji želimo, da občina razširi turistično infrastrukturo in kreira atrakcije na širšem območju središča mesta. Tako bi omilili koncentracijo gibanja turistov v strogem središču poleti, ko je turistična sezona na vrhuncu. In na Magistratu tudi o tem že razmišljajo,« dodaja Jamnik.

… in kaj bi bilo treba izboljšati

Vendar si hotelirji želijo predvsem večji, pravi kongresni center v Ljubljani, saj bi tako lahko konkurirali večjim kongresnim mestom Evrope. »To bi naše hotele napolnilo z gosti z večjo kupno močjo, kar bi pozitivno vplivalo ne samo na dobičkonosnost hotelov, letalskih prevoznikov in kongresnega centra, ampak tudi na dobičkonosnost in kakovost trgovin ter restavracij v mestu. Bojim se, da našteto ni ravno v pristojnosti občine, ampak je predvsem stvar tržne ekonomije. Morda pa je le čas za resen pogovor vseh hotelirjev z občino o javno-zasebnem partnerstvu in iskanju morebitnega investitorja za kongresni center,« dodaja Jamnik.

Da je v Ljubljani treba nadgraditi kongresne kapacitete, se strinja tudi Branko Meh iz OZS, ob tem pa dodaja, da tradicionalno primanjkuje tudi stanovanj, več bi se moralo vlagati v promocijo in kakovost strokovnih poklicnih šol. »Zdaj je veliko pomanjkanje usposobljenega kadra, ki bi lahko obrtnikom in podjetnikom pomagal izpeljati naročila. Priložnost za izboljšanje je tudi pri pretočnosti prometa, saj bi omogočala, da bi obrtniki in podjetniki hitreje in lažje dostopali do svojih strank,« dodaja Meh.

Sonja Šmuc pa med drugim opozarja, da je v Ljubljani še kar nekaj gradbenih jam kot posledica dolgoletne gospodarske krize. »Vsem tem površinam je treba dati vsebine, v pripravi so gradnje novih stanovanj, hotelov … Obžalujem, da se kljub znanemu investitorju ne premakne izvedba Plečnikovega stadiona za Bežigradom,« dodaja Šmučeva. Poleg tega se bo po njenem mnenju Ljubljana morala z državo dogovoriti tudi o uresničitvi nekaterih velikih projektov, kot so širitev avtocestnega obroča, poglobitev železnice in navezava na brniško letališče.