Neomejen dostop | že od 9,99€
Vhod v kopališče Ilirija je nekdaj krasil kip Plavalka akademskega kiparja Franca Goršeta, ki je bil pred 15 leti ukraden. Mestna občina Ljubljana pa je v okviru vračanja izginulih kipov na prvotne lokacije naročila izdelavo kopije tega kipa. Delo so zaupali Denisu Vučku in Denisu Dražetiću, študentoma kiparstva ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).
Denis Vučko: O okoliščinah nastanka oziroma kdo je naročnik kipa, podrobnosti niso znane. Iz ohranjenih fotografij oziroma razglednic Ljubljane pa sva lahko razbrala, da je kip najprej stal v parku oziroma na robu nekakšne fontane pred razstaviščnimi paviljoni v Tivoliju, tam, kjer je danes ob progi urejeno parkirišče. Kasneje je bil kip prestavljen nad vhod v kopališče Ilirija.
Denis Dražetić: Zagotovo ne, saj takšna skulptura, odlita v bron, tehta vsaj 200 kilogramov ali več in za njeno odstranitev je bila potrebna cela logistika, predvsem zato, ker je stala na višini vsaj štirih metrov. Iz drugih primerov kraje skulptur nam je znano, da železna sidra, s katerimi se kipi pritrdijo v beton, v kontaktu z barvno kovino, to je bronom, tvorijo galvanski člen, pri čemer železo dobesedno sprhni. In tako postane kraja veliko bolj enostavna. Restavratorska stroka danes poskuša ta sidra nadomestiti s sidri iz nerjavečega jekla.
Kip Plavalka za marsikaterega Ljubljančana predstavlja pravo maskoto, podobno kot je denimo kip pastirčka v Tivoliju.
Denis Vučko: Kot nama je znano, je o tem odločala občinska komisija za postavljanje javnih spomenikov in obeležij. Na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter profesorja Matjaža Počivavška so se obrnili potem, ko sva pod njegovim mentorstvom za občino že uspešno izvedla kopijo prav tako ukradenega doprsnega kipa dr. Šlajmerja, delo kiparja Zdenka Kalina. In ker se trenutno gradi novo kopališče Ilirija, so želeli tja ponovno umestiti ukradeno Plavalko. Ta za marsikaterega Ljubljančana predstavlja pravo maskoto, podobno kot je denimo kip pastirčka v Tivoliju.
Kot sva izvedela od strokovnjakov, ki so prihajali na oglede nastajajoče skulpture, je tudi sam, že ostareli Gorše, to delo zelo cenil in ob vsakokratnem obisku Ljubljane je želel, da ga z avtom peljejo po Celovški cesti mimo Ilirije, da bi od daleč opazoval svojo Plavalko.
Denis Dražetić: Imela sva le tri uporabne fotografije kipa, ki sva jih povečala na naravno velikost, da sva tako lahko začela z delom. Poleg tega smo iz zasebne zbirke pridobili mavčno pomanjšano Goršetovo skico Plavalke, s katero pa si nismo mogli veliko pomagati, saj se ta precej razlikuje od njegove končne verzije. Da bi se čimbolj približala izvorni modelaciji in karakterju Goršetovih skulptur iz tega obdobja, sva si ogledala njegov celotni opus in vsa njegova dela, dostopna v Moderni galeriji, Narodni galeriji in Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ter v zasebnih zbirkah.
Pri delu smo si pomagali tudi z živimi modeli, saj so nam na pomoč priskočile tri plavalke iz Plavalnega kluba Ilirija.
Denis Vučko: Največja težava je seveda izdelovanje po fotografijah. Lahko si predstavljate, kako velika je razlika med tem, ko imaš pred sabo živ model z vsemi podatki, ki ga lahko obračaš v prostoru in tako ustvarjaš polnoplastični objekt, ali pa je pred tabo le zabrisana črno-bela fotografija z enim samim pogledom. Za takšno delo, ki predstavlja posebno zvrst v figuralnem kiparstvu, potrebuješ že kar nekaj prakse in seveda sposobnost vživetja v figuro. Omenil bi še, da smo si pri delu pomagali tudi z živimi modeli, saj so nam na pomoč priskočile tri plavalke iz Plavalnega kluba Ilirija, ki so se za nas postavljale v pozo Goršetove Plavalke. Tako so omogočile razjasnitev nekaterih detajlov, ki se na fotografiji izvirnika sploh ne vidijo.
Denis Dražetić: Seveda, na začetku tako zahtevne naloge naju je bilo kar strah, saj je to tudi zelo odgovorno delo. Z delom smo začeli februarja in v skupnem premišljevanju z mentorjem smo počasi napredovali, sproti reševali težave in se posvetovali tudi s poznavalci Goršetovega opusa.
Denis Vučko: Ko sva modelirala še zadnje detajle, je na ogled prišel livar Roman Kamšek. Ko je bil kip končan, je izdelal silikonske kalupe v našem ateljeju, pri čemer sva sodelovala tudi midva. Nato je kalupe odpeljal v svojo livarno, kjer bo izdelal voščene pozitive. Sledijo retuše v vosku, potem se bo skulptura odlila v bron. Nato pride na vrsto še postopek cizeliranja bronastega odlitka in nazadnje še patiniranje. Sam bom celoten postopek od izdelave ogrodja za figuro, modeliranja in omenjenega postopka odlivanja obdelal v svoji nastajajoči diplomski nalogi.
Vučko prejemnik priznanja ALUO
Denis Vučko prihaja iz Prekmurja, natančneje iz Srednje Bistrice. Obiskoval je Srednjo poklicno in tehniško šolo v Murski Soboti. Zaradi vse večjega zanimanja za likovno umetnost se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, smer kiparstvo. Po prvem letniku je dobil priznanje ALUO za izjemne dosežke. Trenutno ima status absolventa pred zagovorom diplome in dela pri projektu Goršetove Plavalke in portretu dr. Lidije Andolšek. Na internih natečajih kiparskega oddelka Akademije je zmagal in kasneje tudi izdelal portret kiparja in rezbarja Petra Žiwobskega za Podbrezje ter gospodarstvenika in športnika Gregorja Klančnika za občino Ravne na Koroškem.
Skupaj že izdelala eno repliko
Denis Dražetić je iz Izole in odkar pomni, je vedno risal in se ukvarjal z likovnostjo, tako da nikoli ni podvomil o izbiri poklica. Obiskoval je državni umetniški licej Enrico e Umberto Nordio v Trstu, kjer se je že v prvem letniku začel zanimati za kiparstvo. Po končani srednji šoli je dve leti delal, nato pa se je vpisal na ALUO, smer kiparstvo. Je prejemnik priznanja ALUO za izjemne dosežke. Poleg trenutnega projekta Plavalke in portreta ginekologinje dr. Lidije Andolšek se je udeležil različnih internih natečajev ALUO za javne plastike in tudi zmagal pri portretu dr. Alfreda Šerka, protagonista slovenske medicinske fakultete, in dr. Ane Mayer Kansky, kemičarke, ki je pred stotimi leti postala prva doktorica znanosti na Univerzi v Ljubljani. Skupaj s sošolcem Denisom Vučkom sta izdelala tudi repliko ukradenega doprsnega kipa dr. Eda Šlajmerja. Trenutno je dodiplomski absolvent tretjega letnika kiparstva, diplomiral bo to šolsko leto.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji