Milijonska izguba v občinski blagajni ni sporna

Ljubljana – Čeprav naj bi po veljavnem občinskem proračunu MOL letošnje leto končala s 6,3 milijona evrov presežka, je sredi leta proračunski primanjkljaj znašal več kot milijon evrov. Skoraj 400 milijonov evrov vreden mestni proračun je bil v prvi polovici leta tako na prihodkovni kot odhodkovni strani realiziran približno 35-odstotno, občina pa redno plačuje vse sprotne obveznosti. O poročilu o izvrševanju proračuna bodo mestni svetniki razpravljali na seji sklicani za 23 september.

Za servisiranje javnega dolga je letos predvidenih 13,3 milijona evrov, v prvi polovici leta je bil dolg izplačan v višini 6,1 milijona evrov. V rebalansu proračuna je predvidena 10-milijonska zadolžitev pri poslovnih bankah, in sicer za financiranje naložb, vendar MOL do poletja še ni najela dolgoročnega posojila, je pa konec junija izkoristila 6-milijonsko likvidnostno posojilo.

Po mnenju naših sogovornikov primanjkljaj v občinski blagajni ni problematičen, saj je to normalno medletno proračunsko dogajanje. Na računskem sodišču trenutnega poslovanja MOL ne morejo komentirati, pravijo pa, da so vzroki za to, da občinski proračuni v prvi polovici leta niso 50-odstotno realizirani, lahko različni. Strinjajo se o tem, da je vzrok lahko pridobivanje državnih transfernih sredstev in sredstev iz Evropske unije v drugi polovici leta. Omenjajo tudi neenakomerne prilive, ki so bili načrtovani pri pripravi proračuna. Takšen je primer nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga v večini občin vplačujejo v občinske proračune v drugi polovici leta. Vzrok so lahko tudi nenačrtovani zamiki pri realizaciji prihodkov, na primer od načrtovanih prodaj premoženja.
 

Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Vse tri vzroke je mogoče najti tudi v poročilu MOL. Prvič: pozen začetek gradbene sezone je vzrok za zamik pri prilivu državnih in evropskih sredstev, zaradi česar je bilo črpanje skromno, skupaj zgolj 17,4-odstotno. Drugič: od predvidenih 58 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se je v občinski proračun natekla le dobra tretjina oziroma 20 milijonov evrov, kar je logično, saj je večina lastnikov stanovanj in hiš položnice za plačilo tega davka na premoženje dobila šele sredi leta, v vplačilo pa bodo zapadle v drugi polovici leta. In tretjič: po rebalansu mestnega proračuna naj bi MOL s prodajo stavbnih zemljišč letos ustvarila dobrih 24 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila manj kot devetodstotna. Iz poročila MOL je mogoče izluščiti podatek, da je od pričakovanih 57 milijonov evrov komunalnih prispevkov na letni ravni v občinsko blagajno v prvem polletju priteklo le 4,2 milijona evrov. Odstopanja med načrtovanimi in realiziranimi prihodki in odhodki so možna tudi zaradi nerealnega načrtovanja, na kar je računsko sodišče v izdanih revizijskih poročilih opozorilo nekatere slovenske občine (denimo Šentrupert, Hajdina, Dolenjske Toplice). Med njimi ni Ljubljane, za katero je računsko sodišče zadnje poročilo izdalo pred dobrimi tremi leti, trenutno pa državni revizorji v MOL izvajajo revizijo smotrnosti poslovanja občine pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva. Osnutek revizijskega poročila je že pripravljen.


 

Plače ne zamujajo

Na odhodkovni strani ljubljanska občina redno plačuje sprotne obveznosti tako na področju delovanja občine (občinska uprava) kot na področju vrtcev, šol ter socialnega varstva in bolj ali manj tudi zdravstva – vključno z izplačilom plač ter prispevkov delodajalcev za socialno varnost. Realizacija je namreč večinoma od 46- do 48-odstotna. Iz več kot 300 strani dolgega poročila o izvrševanju mestnega proračuna v prvi polovici leta je mogoče razbrati, da davčni prihodki predstavljajo štiri petine vseh ter da je občina v prvem polletju iz tega naslova prejela 111,7 milijona evrov, kar pomeni skoraj 46-odstotno realizacijo. Na prihodkovni strani je pomembna državna in evropska soudeležba pri gradbenih projektih. Poleg obnove ali gradnje cest in Cukrarne gre predvsem za gradnjo centralne čistilne naprave, kanala C0 in javne kanalizacije. Iz državnega proračuna je ljubljanska občina na ta račun dobila 2,6 milijona evrov od pričakovanih 9,3 milijona, iz proračunskih sredstev EU pa 5,2 milijona od pričakovanih 35,5 milijona evrov. Za Cukrarno je MOL iz državnega proračuna od 1,1 milijona evrov v prvem polletju dobila zgolj 228.000 evrov, iz proračuna EU pa 912.000 evrov od načrtovanih 4,3 milijona evropskih sredstev.
 

Največ gre za izobraževanje

Za izobraževanje je v mestni blagajni namenjenega največ denarja. Od 411 milijonov iz veljavnega proračuna skoraj 87 milijonov, polletna realizacija z 42,5 milijona evrov pa je bila več kot 49-odstotna, pri vrtcih pa – še pred podražitvijo – s skoraj 28 milijoni 50,13-odstotna. Za osnovno šolstvo je od 19,6 šlo že 9,3 milijona evrov. Med subvencijami so tako rekoč vsa sredstva namenjena subvencioniranju javnega potniškega prometa. LPP naj bi na ta račun prejel 11,8 milijona evrov, v prvi polovici leta je dobil več kot polovico tega denarja oziroma 6,7 milijona evrov. LPP še ni dobil donacije Eko sklada za nakup novih avtobusov v višini 3,4 milijona evrov. Druga največja postavka na odhodkovni strani mestnega proračuna je z 80 milijoni promet, prometna infrastruktura in komunikacije ter znotraj tega urejanje cestnega prometa. Od 41 milijonov evrov je bilo v prvem polletju – ob omenjenem poznem začetku gradbene sezone – realiziranih 11 milijonov. Za ravnanje z odpadno vodo (kanalizacija) je letos v MOL predvidenih skoraj 40 milijonov evrov, izplačanih je bilo dobrih šest milijonov. Za kulturo, šport in nevladne organizacije je v mestnem proračunu za letošnje leto predvidenih dobrih 53 milijonov evrov, izplačanih je bilo 16 milijonov oziroma večina, 12 milijonov evrov, za programe v kulturi, za katero je za celotno leto predvidenih 26 milijonov evrov. V prvem polletju je tanko piskal tudi šport, saj je prejel le dobro desetino letnega priliva v višini 1,8 milijona evrov.