V izboru »Naj kamp Adria 2018« spletnega portala Avtokampi je med večjimi kampi v Sloveniji največ glasovalcev prepričal Šobec. Edinstveni košček neokrnjene narave, ki se spogleduje z veličastnimi Karavankami in Julijskimi Alpami, ki pomaga pobegniti od glasnega vsakdana in ki tudi prebuja pustolovskega duha, privabi vse več navdušenih turistov. Lansko leto je bilo rekordno, letos bi utegnila pasti meja 50.000 obiskovalcev.



Kamp, sicer star že 62 let, diha s svežimi in polnimi pljuči. Dolgo časa so se prelagali papirji, zadnja tri leta so jih zamenjale lopate. Začelo se je z investicijo v komunalno infrastrukturo, ki veliko stane, a se ne vidi. »Zamenjali smo več kot 18 kilometrov vodov, pogoj za investicijo v restavracijo je bila izgradnja lastne čistilne naprave, po njej pa smo predlanskega septembra začeli rušiti staro trgovino in postavljati novo restavracijo, ki je zaživela marca lani. Letos pozimi smo na mestu prejšnje uredili 50 novih nadstandardnih parcel, dodali sanitarije, zgradili novo gospodarsko lopo, obenem pa smo – za kar bi morala načeloma poskrbeti država – lani jeseni uredili sto metrov novega skalometa, ker se je Sava začela zajedati v območje kampa,« poudarja direktor kampa Šobec Uroš Ambrožič. Investirati se je začelo vzporedno z njegovim prevzemom funkcije.

Cene navzgor

Novosti so seveda za seboj potegnile tudi spremembo cenovne politike. Cene so poskočile za 20 do 25, nekje celo do 50 odstotkov, kar pa števila gostov ni znižalo, ampak skoraj podvojilo. »Tudi za letošnjo sezono nam kaže izjemno dobro, odvisno bo sicer od vremena. Ponovno smo dvignili cene, pa se je povpraševanje spet povečalo. Očitno cena ni prvi in ključni dejavnik. Imamo več kot 60 odstotkov nizozemskih in nemških gostov, desetino predstavljajo turisti iz Beneluksa, sledijo ostali gostje iz več kot 25 držav. Po drugi strani je Slovencev, verjetno ravno zaradi cene, manj kot pet odstotkov. Je pa res, da je skokovito naraslo število dnevnih obiskovalcev, predvsem po prenovi kampa, postavitvi novih igral, ureditvi poti,« je prepričan Ambrožič.





Kamperje v Šobcu prepriča narava, bližina raznolikih možnosti za aktivnosti in predvsem klasičen način kampiranja, ki ga drugje, kjer so začeli celotne kampe parcelirati in tako ljudi omejevati, opuščajo. »Mi imamo še vedno dve tretjini prostora, kjer si lahko gostje sami izberejo svoj kotiček, dobijo elektriko in kampirajo. Urejenih pa imamo 250 nadstandardnih parcel, popolnoma opremljenih z elektriko, vodo, plinom, odtokom sanitarne vode,« pojasni sogovornik, ki dodaja, da je tudi 60-letna tradicija zagotovo pustila svoj pečat. Povprečno dobo bivanja v kampu, ki sicer variira glede na vreme, bi radi z zdajšnjih tri dni povečali na 3,5 do štiri dni, zavedajo pa se, da na dolžino vplivata pred- in posezona, ko je bivanje bistveno krajše, pa tudi struktura obiskovalcev se zamenja. »Skorajda 80 odstotkov dela opravimo julija in avgusta. Vendarle smo alpski kamp in smo zato še bolj odvisni od vremena. Iščemo nove priložnosti in zgodbe, ustvarjamo nove pakete s tematskimi vsebinami – kulinarični ponujajo možnost kolesarjenja do lokalnih gostinskih obratov, družinski vključujejo športne aktivnosti – pohodništvo, kolesarjenje, rafting –, dodajamo kulturne. Veliko se ukvarjamo s trajnostno mobilnostjo, na vse te načine skušamo upravičiti ceno, kakovost storitve in hkrati še razbremeniti okolje,« zatrjuje Ambrožič.

Vstopnina za dnevne goste

Kamp Šobec je vselej veljal za odprtega, kamor so prebivalci lokalnega območja – od Radovljice prek Lesc do Bleda in širše – radi prihajali na izlet, saj ni le kamp, ampak športno-rekreativno območje. In kako gostje, ki kampirajo, gledajo na dnevne obiskovalce? »Predvsem dnevni obiskovalci ne upoštevajo dosledno pravil, ki veljajo znotraj kampa, tu predvsem mislim na domače živali oziroma pse, ki se prosto sprehajajo med parcelami. Težava je v tem, da nimamo občutka, kaj nam pripada in kaj ne. Tudi zato je v glavni kopalni sezoni, ko je na kopališču reševalec iz vode, ko so vsi objekti v kampu odprti in ko lahko vsi gostje brezplačno uporabljajo vso infrastrukturo, predvsem namenjeno za kamperje, za vstop v kamp potrebno plačati vstopnico,« razloži direktor. »Vstopnina je namenjena izključno uravnavanju števila dnevnih in bivalnih gostov. Ob lepih poletnih vikendih je tu pet tisoč ljudi – to so še ene Lesce! Treba je poskrbeti zanje, za njihovo varnost, za njimi počistiti. Zato torej plačilo. Večina gostov to razume, saj vidi, da se vse vlaga nazaj v kamp.« V investicije in vzdrževalna dela so vložili izključno lastna sredstva.



Poleg vseh nagrad, ki jih dobivajo od stanovskih organizacij in tujih agencij, ki kreirajo mnenje turistov, jim največ pomenijo številna priznanja, ki jim jih podelijo gostje. »To potrjuje, da delamo v pravi smeri in ne zase, temveč za ljudi, za obiskovalce. Vse, kar je bilo storjeno v zadnjih letih, tuji gostje, ki sem prihajajo že več kot 30 let, lokalni prebivalci in dnevni obiskovalci zelo dobro sprejemajo. Kamp Šobec pelje svojo zgodbo in ubira lastno pot, v katero verjamemo. Ne popuščamo pritiskom raznih lobijev, zato smo verjetno trn v peti marsikomu, želel bi si več posluha lokalnih oblasti. Že dolga leta je Šobec kamp petih zvezdic, ki jih je pridobil kot eden prvih v bivši Jugoslaviji. Obdobje zadnjih treh let je bilo prelomnica drugačnega razmišljanja in menjave generacij, vendar pa gremo v popolnoma enaki smeri naprej,« dodaja Uroš Ambrožič.