Železniki – Med kmeti in drugimi prebivalci območij, kjer so bili v zadnjih mesecih številni napadi volkov, je zavrelo. Zveri so se pojavile tudi v predelih, kjer jih dolga leta ni bilo, denimo v Selški in Poljanski dolini. V Železnikih – najbolj sta prizadeti vasi Davča in Zgornje Danje – občani podpisujejo peticijo za izredni odstrel volka, ki sicer za letošnjo sezono (po dveh sodbah upravnega sodišča) ni predviden.



Prebivalci krajevnih skupnosti Davča in Sorica so se že obrnili na Občino Železniki, ki veliko možnosti za ukrepanje nima, je pa nemudoma pristojnim organom na ministrstvu za okolje in prostor poslala vlogo za dovoljenje za izredni odstrel, a še čaka na odziv. V kabinetu župana Antona Luznarja so izpostavili veliko samoangažiranost občanov, ki poskušajo na težo problematike opozoriti tudi s posebno peticijo, kar je potrdil predsednik KS Davča Igor Kejžar in dodal, da bodo podpise zbirali še do nedelje.



»Odziv je enoten, podpisujejo seveda vsi. Verjetno se bomo udeležili tudi protesta v Ljubljani, če bo organiziran. Nihče od domačinov ne pomni, da bi bil volk v naših koncih, pojavil se je v zadnjega pol leta. Težav prej ni bilo, nekajkrat se je pojavil le medved, ki je šel skozi vas. Zdaj pa nas je strah tudi zase in za naše otroke, ki v šolo pešačijo po gozdnih poteh do avtobusnega postajališča,« poudari Kejžar. Od lanskega septembra do danes so v KS Davča našteli tri napade volčjega tropa: »Škodo težko ocenim, za lastnika, ki so mu volkovi v dveh tednih pomorili 40 ovac, je zagotovo velika.«

Štirikrat v mesecu dni

Najglasneje na krizno stanje opozarja Marko Gasser iz najvišje ležeče poseljene slovenske vasi Zgornje Danje (1099 m nadmorske višine). V manj kot mesecu dni – od 17. maja naprej – so volkovi drobnico napadli že štirikrat, zato je odločen in neomajen: »Edini ustrezen preventivni ukrep je odstranitev volka s tega območja! Fantje z biotehniške fakultete so se lotili projektov, ki pa so zgolj kopija raziskav, ki so jih ameriški in kanadski znanstveniki naredili v Yellowstonu oziroma na delu Aljaske. Njihov vzorec prenašajo na Slovenijo, ki bi bila komaj primerljiva le, če bi bila v celoti neposeljena. Mi pa nismo Yellowstone in nismo Sibirija!« Še enega volčjega napada njegova čreda – letos je štela 38 ovac, včasih tudi po 130 – ne bo preživela.

»Čreda je ob volčjih napadih zbegana, razbeži se na vse strani, govorim o 240 hektarjih površine. Danes sem prehodil 100 hektarjev in našel pet kadavrov. Orientiram se s pomočjo krokarjev, ki so naravni pokazatelji, kje so kadavri. Če pa kadavrov ne dobimo, nam škoda ni povrnjena in se lahko obrišemo pod nosom.« Ob tem Gasser navrže še primer Jožeta in Klemna Gašperlina iz Luž, ki sta do danes izgubila že (vsaj) 48 ovac, čreda pa šteje le še 70 do 80 glav.





V tem predelu Gorenjske so bili doslej obiski volkov prej izjema kot pravilo. Lani je volk pustošil na Kremantu na Ratitovcu in ubil 37 glav drobnice, še približno 30 glav je napadel na Klomu, planini za Ratitovcem. Prej pa dolga leta in desetletja tovrstnih težav ni bilo.

»Treba je poseči kar globoko v zgodovino, ko je leta 1953 Rajko Tolar uplenil volka, ki je povzročil več kot 300 škodnih primerov. Baje je bila zanj razpisana takšna nagrada, da si si lahko z njo hišo postavil,« anekdotično pojasni Gasser in doda, da je za zdajšnjo škodo kriv trop sedmih volkov, petih odraslih in dveh mladičev. Njihova glavna tarča je seveda drobnica. »To ni pretirano ekonomsko donosna panoga, v našem primeru gre bolj za ohranjanje kulturne krajine in dežele, v kateri radi živimo. Želim si, da bi se jaz in moji otroci še naprej zjutraj prebujali ob pogledu na travnik, ne na gozd.«

Tožbe zoper odgovorne

Če z volkovi v preteklosti Marko Gasser ni imel izkušenj, je z medvedi drugače. Že so lomastili po Zgornjih Danjah, toda ... »Medved je prijazna žival, ki je travo, koruzo, sadje, v primerjavi z volkom je kot ovčka. Štirikrat mi je sicer povzročil škodo na drobnici, trikrat so mi jo povrnili, četrtič ne z obrazložitvijo, da gre za pričakovano škodo,« poudari sogovornik, ki ne namerava več sedeti križem rok, temveč bo pravico vzel v svoje roke: »Država škode dejansko ne izplačuje, zato sem se odločil, da bom pripravil nekaj tožb zoper odgovorne. Letele bodo na državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Marka Mavra, vodjo sektorja za ohranjanje narave dr. Marijo Markeš, okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green, tudi na Zavod za gozdove Slovenije.«

V teh dneh naj bi se sicer koordinacijska skupina za pripravo protesta sestala s predstavniki ministrstva in se na podlagi slišanega odločila glede izvedbe protesta, ki naj bi ga družno izpeljale kmetijske organizacije in civilne iniciative, prepričane, da se je država pri upravljanju z velikimi zvermi izkazala za neučinkovitega in nesposobnega gospodarja.



In kako je drugod po Gorenjskem? Blaž Černe z blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije odgovarja, da je med 25. in 27. majem letos prišlo do dveh napadov volkov pri enem lastniku v gorski vasici Zgornje Podjelje v Bohinju, skupno so bile pokončane tri živali.

»Na zgornjem Gorenjskem se je volk pojavil konec leta 2007 in naslednje leto začel povzročati škodo na območju Pokljuke, na obronkih visokogorskih planin. Škoda je bila razmeroma enakovredno porazdeljena do leta 2013, v tem času pa se je pojavila tudi na grebenu Karavank, nad Kranjsko Goro, pokončanih je bilo predvsem ogromno ovac. Tudi zato je ta način pašništva s teh planin domala izginil. Po letu 2013 je bilo nekaj let miru, saj je volk, ki se je tam zadrževal šest let, verjetno od starosti poginil v Avstriji. Nato se je volk pojavil na območju Jelovice, lani pa na smučišču na Voglu, pri zgornji postaji žičnice. Lastniku manjka 40 živali, jaz sem jih popisal 15,« našteva Černe.