V Berlinu so te dni razkrili prve podobe obnovljene Nove nacionalne galerije. Galerijo je v 60. letih ustvaril Ludwig Mies van der Rohe, obnovo, ki je trajala več kot pet let, pa je zasnoval arhitekturni biro David Chipperfield. Skozi prostore obnovljene galerije, ki velja za ikono moderne arhitekture, se je mogoče virtualno sprehoditi na spletnih straneh galerije.
Nova nacionalna galerija je po temeljiti obnovi klicala že mnogo let. Okenski okvirji so bili prepereli, na steklih se je nabiral kondenz, šipe so pokale, tudi zaradi objestnežev, na strehi se je zbirala deževnica, popokale so granitne plošče na terasi, tehnika v stavbi je bila zastarela. Leta 2015 je bilo končno vse nared za prenovo te ikone moderne arhitekture in galerija naj bi znova zadihala v polnem sijaju avgusta letos.
Še posebej močan vtis po obnovi naredijo nova stekla, popolna obnova jeklene strehe in svežina, ki jo stavba kot celota izžareva.
Osvežitev starega sijaja
V arhitekturnem biroju Davida Chipperfielda so obnovo zasnovali tako, da ni posegala v samo strukturo in osnovno idejo stavbe, niti je ni reinterpretirala, kot so pojasnili. Lahko bi rekli, da so z obnovo le obudili sijaj zgradbe, ki je zaživela leta 1968 in vse od takrat ni bila deležna obnovitvenih posegov. Med obnovo so razstavili skoraj celotno osnovno ogrodje stavbe, zamenjali so zunanja stekla, prebarvali železno konstrukcijo in popravili ter ojačali poškodovane betonske elemente. Med postopkom restavracije so odstranili in na prvotno mesto znova vrnili kar okoli 35.000 različnih kosov in vgradili 15.000 kvadratnih metrov novih stekel. Temeljita obnova je stala prek 100 milijonov evrov.
Galerija je bila sicer deležna tudi nadgradnje. Posodobili so prezračevalni sistem in razsvetljavo, vgradili alarmne naprave in dvigalo, da bi izboljšali dostopnost galerije. Izboljšav pa so bili deležni tudi kavarna, trgovinica in garderobni prostori. Obnovitvena dela naj bi končali aprila letos, galerijo pa odprli avgusta z razstavo ameriškega kiparja Alexandra Calderja. Galeriji pa se obeta še nekakšna razširitev. Ob njej bodo namreč zgradili še en muzej in ga z galerijo povezali s tunelom.
Vodja galerije Joachim Jäger je nad rezultatom obnove navdušen. »Po dolgih letih sanacije se znova bleščijo steklena kupola in prvi obnovljeni prostori v spodnjem nadstropju. Še posebej močan vtis naredijo nova stekla, popolna obnova jeklene strehe in svežina, ki jo stavba kot celota izžareva,« je zapisano na spletnih straneh Nove nacionalne galerije.
Rezultat hladne vojne
Galerija je sicer del kulturnega centra Kulturforum in stoji med rečnim kanalom Landwehr, Potsdamskim trgom in parkom Tiergarten v središču Berlina. Predstavlja osrednjo stavbo kulturnega centra nekdanjega zahodnega Berlina. Po drugi svetovni vojni in razdelitvi Berlina na vzhodnega in zahodnega je namreč večina muzejskih in drugih stavb, v katerih domuje kultura, pristala v vzhodnem Berlinu. Na zahodu so si tako zastavili obsežen projekt gradnje novega kulturnega središča in Nova nacionalna galerija je bila njeno središče, okoli nje pa so vzniknili številni drugi muzeji in galerije.
Mies van der Rohe FOTO: Shutterstock
Za glavnega arhitekta so leta 1961 izbrali modernista Miesa van der Roha. Zanimivo je, da je izbral že obstoječe načrte – za nove prostore kubanskega proizvajalca Bacardija, ki bi morali zaživeti v mestu Santiago de Cuba. A stavba ni nikoli zrasla, Mies pa je zasnovo, ki jo je že dodobra preučil, uporabil pri berlinskih načrtih. Arhitektura jasno spominja na klasiko: stavba z ravno streho, ki sloni na visokih stebrih, in umeščenost celotne stavbe na velikem podiju, s katerega se razprostira pogled na okolico.
Berlinska Nova nacionalna galerija je tako tipičen predstavnik arhitekture van der Roha, ki temelji na ustvarjanju velikih odprtih prostorov. Je tudi njegova zadnja stvaritev, saj je kmalu po njenem dokončanju umrl.
Galerijo so odprli leta 1968, namenjena pa je bila hrambi umetniških del 20. stoletja. Zbirka galerije vključuje dela znamenitih ustvarjalcev iz Evrope in Severne Amerike, kot so Ferdinand Hodler, Edvard Munch, Pablo Picasso, Ernst Ludwig Kirchner, Max Beckmann, Otto Dix, Paul Klee, Max Ernst, Salvador Dalí, Francis Bacon, Ernst Wilhelm Nay, Werner Tübke, Gerhard Richter in Andy Warhol. Da obiskovalci ne bi bili prikrajšani za uživanje v delih ustvarjalcev, so zbirko med obnovo začasno prestavili v Muzej sodobnih umetnosti, ki je nastanjen v prostorih nekdanje končne železniške postaje na progi med Berlinom in Hamburgom. Vse od začetka obnove leta 2015 tam v polletnih ciklih na ogled postavljajo skupine del zastopanih avtorjev.
Komentarji