V muzeju novejše zgodovine drevi odprtje razstave Odjuga

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo predsednik republike Borut Pahor drevi odprl razstavo z naslovom Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu. Postavitev predstavlja zgodbe ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni pa vse do 90. let preseljevali v Slovenijo iz republik nekdanje Jugoslavije. Hkrati želi na humoren način spregovoriti o stereotipih.

Priprave na razstavo segajo v leto 2019, ko so začeli zbirati pričevanja prišlekov v Slovenijo, pri čemer so želeli zajeti čim več osebnih zgodb posameznikov in družin, ki so se v Slovenijo preselili iz vseh republik nekdanje Jugoslavije v obdobju skoraj 50 let, med letoma 1945 in 1991, je na sredinem vodenju po razstavi, namenjenem novinarjem, povedala muzejska svetovalka Urška Purg, ki se s Corinne Brenko podpisuje kot soavtorica razstave.

Želeli so zajeti čim več generacij, od prve do ponekod že tretje, vnukov priseljencev. Ustvarjalci razstave so bili tako nekakšen most med pričevalci, ki so vse, kar je na razstavi, tudi potrdili, ter obiskovalci.

Razstava je zasnovana na zgodbah 40 pričevalcev. Vsako razstavno sobo spremlja citat, ki je preveden tudi v angleščino. Razstava poleg pisnega gradiva ponuja tudi zvočno – posnete so izjave posameznikov na določeno temo – ter videogradivo v obliki videoposnetkov in posnetih pogovorov. Pri snovanju so jim največ preglavic predstavljala besedila, ker ta niso običajen muzejski predmet, je pojasnila Corinne Brenko.

Postavitev uvede splošen opis migracij, v nadaljevanju so navedeni nekateri vzroki za selitev, predstavljena je stanovanjska tematika oziroma problematika kot tudi družbenopolitične teme ob začetku vojne v 90. letih in problematika izbrisanih. V postavitev so uvrstili tudi delo dveh slovenskih umetnikov: pisatelja in filmskega ustvarjalca Gorana Vojnoviča ter glasbenika Magnifica, ki sta s tematizacijo »čefurjev« poskrbela za destigmatizacijo priseljencev.

Razstava se sklene z videom, v katerem se predstavijo vsi sodelujoči, ter z zrcali, ki usmerijo pozornost obiskovalca od drugih k sebi, so snovalci razstave poudarili na sredinem vodstvu.

Razstava je del širšega evropskega projekta Identity on the Line (Identiteta na prepihu), v okviru katerega se bo zvrstilo več lokalnih partnerskih razstav ter skupna postavitev. Prva od razstav je prav pričujoča ljubljanska postavitev, ki bo v manjšem obsegu predstavljena v 11 evropskih mestih.