Premier ob prazniku: Srčika kulture je v solidarnosti in delu za skupnost

Premier Robert Golob je ob kulturnem prazniku zapisal, da nas ta dan opominja na pomen kulture v naši zgodovini in pri oblikovanju identitete. Po njegovih besedah je to tudi priložnost, da se spomnimo ustvarjalcev, ki so slovenski jezik, tradicijo, znanje in ustvarjalni potencial ponesli v svet in gradili globalno prepoznavnost naše kulture.

Vizijo razvoja naj vodi strokovnost

»Kultura ni le steber naše identitete in državotvornosti, je neskončno gibalo ustvarjanja, odkrivanja, raziskovanja in beleženja vsega, kar izgrajuje nas in naš kolektivni prostor. Je ljubezen do slovenske besede tudi v časih, ko je bila zatirana, ozmerjana in preganjana. Naša odgovornost je, da kulturi namenjamo spoštovanje in pomen, ki si ga v družbi zasluži in s ponosom podpiramo slovenske ustvarjalke in ustvarjalce. Srčika kulture je v solidarnosti in delu za skupnost, ki je vključujoča in skrbi za blagostanje vseh,« je zapisal v poslanici, ki so jo posredovali z urada vlade za komuniciranje.

Kot je še opozoril, se je njegova ekipa zavezala, da bo vlagala v kulturo in gradila družbo, ki bo temeljila na spoštovanju in kulturnem dialogu. »Gradimo nove prostore za Arhiv RS, v pripravi je tudi potrebna dokumentacija za izgradnjo novih nacionalnih stebrov kulture, ki si jih Slovenija nedvomno zasluži - SNG Drama Ljubljana in NUK 2,« je ponazoril dosežke in načrte vlade.

Ministrica: Kultura je bistvena za dobro počutje posameznika

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici opozorila na široko poslanstvo kulture in umetnosti. »Umetniki in umetnice, delavci in delavke v kulturi danes skrbijo, da je kultura dostopna vsakomur, od blizu in vsak dan, saj je kultura temelj za razvoj družbe,« je povedala ministrica.

»Kultura zagotavlja družbeno blaginjo, njen gospodarski prispevek je obsežen, njena izobraževalna vloga izjemnega pomena. Še več: kultura je bistvena za dobro počutje posameznika in je tkivo skupnosti. Kultura in umetnost v vseh svojih najrazličnejših pojavnih oblikah prepoznavata raznolikost. Zagotavljata svobodo izražanja. Omogočata živost jezika. Ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti. Ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost,« meni ministrica Vrečko v video poslanici, ki je dostopna tudi na spletni strani ministrstva za kulturo.

Ministrica je izrazila željo, da bo kulturni praznik res praznik kulture za vse, za mlade in stare, marginalizirane, senzorno ali gibalno ovirane, razseljene. »Naj vsakdo občuti in ceni pozitivne učinke kulture in umetnosti v svojem življenju. Ob kulturnem prazniku, 8. februarju, vam želimo, da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan,« je svoje misli ob kulturnem prazniku sklenila ministrica Vrečko.

Številne kulturne ustanove bodo danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kultura spodbuja enakost in odpira dialog

Kultura je vrednota, ki krepi narodno identiteto in posameznikovega duha. S tem, ko zahteva spoštovanje, spodbuja enakost in odpira dialog ter zavrača nestrpnost in predsodke, je v video poslanici ob slovenskem kulturnem prazniku povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Po oceni ministrice kultura prispeva k socialni vključenosti in razvoju gospodarstva, odgovornost države pa je, da ustrezno podpre delovanje kulturnih institucij in neodvisnih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Kulturna raznolikost je dobrina, ki jo moramo spoštovati in krepiti, je povedala Fajon in dodala, da se tega dobro zavedajo Slovenci, ki živijo zunaj države, pa tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, kjer kulturo pojmujejo kot nepogrešljivi del diplomacije.

»Ne le s spodbujanjem rabe in učenja slovenščine in pri uveljavljanju njenega položaja kot enega od uradnih jezikov v EU, temveč tudi ob številnih drugih mednarodnih dejavnostih, ob katerih odpiramo vrata slovenski kulturi in njenim snovalcem,« je poudarila ministrica. Spomnila je tudi, da bo Slovenija letos častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je po njenih besedah potrebno izkoristiti bogato tradicijo nacionalnega knjižnega ustvarjanja za celovito promocijo slovenske ustvarjalnosti in drugih naših potencialov.

Na današnji slovenski kulturni praznik bodo po državi pripravili večje in manjše prireditve. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Številne prireditve in brezplačni obiski kulturnih ustanov 

Na današnji slovenski kulturni praznik bodo po državi pripravili večje in manjše prireditve. Številne kulturne ustanove bodo danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku bo tradicionalno pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo pripravilo tradicionalni poklon pesniku ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in Grajskem trgu v Mariboru. V Kranju bo potekal tradicionalni Prešernov smenj.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko bo položila venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in nato v spremstvu kranjskega podžupana Janeza Černeta na pesnikov grob v Prešernovem gaju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo gostila kosilo v čast letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad. Pogovor z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci bodo zvečer pripravili v kranjskem Prešernovem gledališču.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Slovenskega kulturnega praznika se bodo z različnimi prireditvami spomnili tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.