Kulturno-jezikovna raznolikost je ogrožena

Na današnji dan povsod po svetu, zlasti v frankofonskih državah, pa tudi tistih, v katerih je francoščina nekoliko manj razširjena, praznujejo mednarodni dan frankofonije. Tokrat poteka pod geslom 321 milijonov govorcev francoščine, milijarde kulturnih vsebin. Z več kulturnimi prireditvami ga zaznamujejo tudi pri nas v okviru Dnevov frankofonije med 17. marcem in 4. aprilom.

Dvajsetega marca leta 1970 je bila v Niameyju, prestolnici Nigra, ustanovljena Agencija za kulturno in tehnično sodelovanje, pozneje preimenovana v Mednarodno organizacijo za frankofonijo (OIF). Zato je ta dan postal mednarodni dan frankofonije. Kot organizacija, ki šteje 54 držav oziroma vlad članic, 27 opazovalk, med njimi Slovenijo, in štiri pridružene članice, navaja na svoji spletni strani, letošnji mednarodni dan frankofonije proslavlja frankofonsko kulturno ustvarjanje in njegovo raznolikost, pa tudi opozarja na potrebo po izboljšanju njegove dostopnosti na spletu.

»Načelo kulturne in jezikovne raznolikosti, ki je drago frankofonskemu svetu, je namreč zdaj ogroženo zaradi vpliva digitalne tehnologije. Na svetu živi na milijone francosko govorečih ljudi – prav toliko jih na internetu išče vsebine v francoščini. Ob tem dnevu OIF mobilizira svoje partnerje in gonilne sile francosko govorečega sveta, da bi opozorili na to ključno vprašanje za prihodnost našega jezika,« so zapisali. Uradna proslava ob mednarodnem dnevu frankofonije bo danes na sedežu OIF v Parizu, kulturni program, ki bo v živo predvajan na njihovih platformah, pa bo predstavil raznolikost francosko govorečih kultur.

Festival v znamenju žensk

Francoski inštitut v Sloveniji bo letos že enajstič zapored mednarodni dan frankofonije med drugim počastil s Festivalom frankofonskega filma, ki ga prireja v sodelovanju s Kinodvorom in Slovensko kinoteko. Sodelujoče države so tokrat Belgija, Francija, Kanada in Švica. Med 20. in 24. marcem bodo na sporedu štirje filmi, in sicer Črta režiserke Ursule Meier, ki ruši stereotipe o ženskem nasilju, Tihotapka Caroline Monnet, o dveh ženskah na nasprotnih bregovih, ki razdelita skupnost, Nedolžen Louisa Garrela, družinski spomini, zapakirani v mešanico romantične komedije in kriminalke, ter Jeanne Dielman, 23 Commerce Quay, 1080 Brussels Chantal Akerman, ki ponudi »razmislek o tem, da togo strukturiran vsakdanjik ne zagotavlja umirjenega toka življenja, dom pa predstavi kot prostor seksualne represije in finančnega izkoriščanja«. Mladinski program, ki zajema dva filma, pa bo 3. in 4. aprila na ogled v okviru festivala evropskega filma v Škofji Loki.

»Skušal sem posneti ‘pop’ film. Ne le pop v smislu žanra, temveč film, s katerim se lahko vsakdo poistoveti,« je dejal Louis Garrel. FOTO: arhiv Kinodvora

Danes bo francoski inštitut na svoji spletni strani in družabnih omrežjih objavil tudi seznam prevajalcev, nominiranih za Nodierovo nagrado za najboljši literarni prevod iz francoščine v slovenščino za leto 2022. Nagrado bodo podelili 21. aprila. Direktor inštituta Karl Cogard pa bo v četrtek francosko govorečim študentom ljubljanske univerze na filozofski fakulteti predstavil poročilo Francoski jezik po svetu, ki ga Mednarodna organizacija za frankofonijo izda vsaka štiri leta v sodelovanju z založbo Gallimard. Poročilo je rezultat ankete observatorija za francoski jezik OIF, v njem pa so zbrani in analizirani podatki o francoščini.