Uroš Kuzman: Govori šale, ki se jih ne sramuje na faksu

Meni se zdi matematika najmanj zabavna stvar na svetu, kako bi me prepričali, da si ogledam vašo predstavo?

Znanje matematike ni pogoj za ogled in smeh med predstavo. Res je v ospredju šola, a ne resne teme, temveč zabavni spomini, nostalgija in neumnosti, ki se dogajajo v učilnicah. Torej kako bi vas prepričal? Se spomnite kake zabavne anekdote iz svojih šolskih let?

Se.

No, ob predstavi jo boste podoživeli in slišali še kako novo.

Kako drugi komiki gledajo na to, da ste doktor matematike?

Predvsem občinstvo pričakuje od mene drugačen humor, pa tudi sam se morda bolj kot drugi omejujem, o čem hočem govoriti. Komiki nismo igralci, ki prevzamejo stališče Hamleta ali koga drugega; kar govorimo, to tudi smo. Če govoriš kaj zelo plehkega, je to očitno del tebe. Ker sem se veliko šolal, morda določene teme in šale ne gredo skozi moje sito.

 

Na primer šale na temo moško-ženskih odnosov in seksa?

Dotaknem se jih, a ne govorim o oralnem seksu 15 minut niti ne govorim o brizgalnih brizgah kot v narodno-zabavnih oddajah.

Predavate na fakulteti za matematiko, kako na vaše nastope gledajo študenti?

Sem docent, učim, sem asistent in skrbim za diplomske naloge. Če bi delal v podjetju s togim delovnim časom, bi šel težko zvečer na nastop, na fakulteti pa imam nekaj akademske svobode. Glede študentov se lahko navežem na prejšnje vprašanje o samocenzuri in povem, da imam pravilo, ki se glasi: na odru govori le tisto, zaradi česar ti naslednji dan ne bo nerodno iti v predavalnico. Komedija je dober dodatek k profesuri, ali ni tako, da v najboljšem spominu ostanejo prav tisti profesorji, ki so bili dobri profesorji, hkrati pa so počeli še kaj zanimivega, bili glasbeniki, športniki ali kaj podobnega? Zato smo jih le še bolj spoštovali.

 

Predstavo režira Perica Jerković, kako sta vedela, da imate dovolj materiala za samostojen nastop?

Perica je režiser in soavtor predstave. Stand up ni monokomedija, material nastaja sproti, preizkušaš ga na različnih odrih in sestavljaš koščke v celoto. Komiki v tujini potem v določenem trenutku zberejo material in naredijo predstavo, ki nima nujno rdeče niti, govorijo tako o odnosu z ženo kot parkiranju avta. V Sloveniji tega nismo vajeni, ko gremo v gledališče, pričakujemo zgodbo. Jaz sem na sceni osem let, imam dovolj materiala, a sem kar čakal, nato pa me je v začetku leta Perica motiviral z besedami, da bi moral predstavo pisati kot profesor. Malo za tem mi je umrl oče in to je bila zadnja brca, da sem se spravil k delu. Predstavo sem pisal tudi v čast očetu, tudi on je bil profesor matematike, zato je naslov Profesor Kuzman mlajši.

Sodelujete tudi pri oddaji Ugriznimo znanost, ste pa v novi sezoni dobili konkurenco, saj je svojo rubriko dobil še fizik …

Oddaja mi je veliko dala, ko pogledam posnetke iz prve sezone, se kar zgrozim, saj sem bil nefotogeničen, netelevizičen in slab govorec. Ko pogledam zadnje uganke, vidim napredek. Ti pa sčasoma začne primanjkovati materiala, zastavil sem že 150 ugank, zato sem že hotel oditi, a so mi rekli, naj ostanem. Zdaj smo se dogovorili, da pride še nekdo, kar je prehod v to, da bo potem ostal samo on ali pa da nas bo več, tudi kak kemik, družboslovec … Verjetno se bom počasi umaknil in se morda vrnil v kako drugo oddajo ali vlogo.

 

Kakšno?

Ne bi vodil Kmetije, kviz pa z veseljem.

Ste tudi član Šaleškega študentskega okteta, koliko časa vam za to še ostane?

Prav to je bila zame odskočna deska za stand up. Glasba me veseli že vse življenje, sem tudi kantavtor, oktet sestavlja moja družba iz šolskih dni, zdaj imamo sicer družine in smo razseljeni naokoli, a to so moji prijatelji, njih povabim na rojstni dan. Na koncertih se je moj stand up začel zato, ker smo potrebovali nekoga, ki bi kaj povedal, jaz sem se tega lotil, najprej zelo spontano, potem vse bolj razmišljajoče, nato pa sem odšel k Tinu Vodopivcu na delavnico stand upa. Zdaj pridobljeno znanje vračam oktetu, nastale so nove pesmi, ki so bolj zabavne, posneli smo tudi videospote.