Pet ali šest jeseni do prenovljenega gledališča

Prenova, celo celovita prenova stavbe SNG Drama Ljubljana je po dolgih letih 18. junija pristala v vladnem načrtu razvojnih programov 2019–2022, je bilo mogoče izvedeti konec prejšnjega tedna.

Ravnatelj Igor Samobor je tej novici lahko pridružil svojo: z birojem Bevk Perović arhitekti, ki je zmagal na natečaju, je prejšnji teden podpisal pogodbo o pripravi projektne dokumentacije. To pomeni, da se s prvimi tremi milijoni evrov začenja prva faza celovite prenove, ki bo Drami prinesla štiri odre, kdaj bo investicija, v celoti ocenjena na 43,8 milijona evrov, sklenjena, pa je ta hip mogoče le upati: zadnjo predstavo v stari stavbi predvidevajo junija 2022, prvo naslednjo v novi pa po dveh ali treh letih.

Državna sekretarka mag. Petra Culetto je povedala, da je zagotovitev sredstev za pripravo projektne dokumentacije samo prvi korak k uresničitvi celotnega projekta, s tem pa se uresničuje javni interes na polju uprizoritvenih dejavnosti. »Pričakujemo, da bodo dela trajala približno do leta 2021, ko bomo končno lahko začeli s celovito prenovo in obnovo,« je še dodala in opozorila, da gre za kompleksno prenovo kulturnega spomenika državnega pomena.



Zdaj zagotovljeni trije milijoni evrov v tem mandatu ministrstva so namenjeni pripravi celotne projektne dokumentacije, torej pripravi ustrezne investicijske in projektne dokumentacije za odrsko tehniko, meritvam obstoječega objekta in konstrukcijski analizi objekta, kar bo pripravljeno v letu 2021, po tej fazi bo mogoče začeti gradbeno-obrtniška dela. Na ministrstvu so prepričani, da bo izbrana arhitekturna rešitev na javnem, anonimnem, odprtem, dvostopenjskem projektnem arhitekturnem natečaju iz leta 2017 zagotovila sodobno in funkcionalno zasnovano stavbo ter oba prizidka.

V Drami dodajajo, da zmagovalna arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti zagotavlja tudi vsestransko prijazno zasnovane historične in nove prostore Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki v isti zgradbi ustvarja že več kot stoletje.
 

Zgodba neuspelih poskusov

Ravnatelj Drame je prejšnji teden obnovil zgodbo o prenovi: potreba po sodobnih, varnih in za ustvarjalce in gledalce primernih prostorih se je pokazala že v prejšnjem stoletju, prenovo, ki je povečala oder, je Drama doživela leta 1952, v šestdesetih letih pa je bil pripravljen prvi projekt celovite prenove stavbe Drame, vendar sta bila leta 1967 realizirana samo oba prizidka.

Leta 1978 je občinstvo Drame dočakalo petsto novih stolov. Med letoma 2001 in 2009 je potekal nov poskus, projektiranje obnove po novi arhitekturni predlogi pa je bilo zaradi neskladja z okoljem ustavljeno. Leta 2013 je ministrstvo za kulturo zaradi čedalje slabšega stanja gledališke stavbe na Erjavčevi 1 Drami naročilo pripravo projektne naloge za prenovo, s priporočili, da se upoštevajo sedanji višinski in tlorisni gabariti obstoječe stavbe.



Na podlagi projektne naloge, ki jo je potrdilo ministrstvo za kulturo, je Drama leta 2016 začela s pripravo natečajne naloge in v sodelovanju z ZAPS, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, pripravila javni, anonimni, odprti, dvostopenjski projektni arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za celovito prenovo SNG Drama Ljubljana.

Natečajno gradivo je bilo oktobra 2016 objavljeno v uradnem listu in portalu javnih naročil in hkrati v angleškem jeziku v celoti objavljeno tudi v uradnem listu Evropske unije. Marca 2017, ko je potekel rok za oddajo natečajnih nalog, je na naslov naročnika prispelo trinajst anonimnih arhitekturnih rešitev. Mednarodna komisija je izbrala štiri naloge, ki jih je uvrstila v drugo stopnjo natečaja, maja 2017 pa je komisija podelila prvo nagrado arhitekturnemu biroju Bevk Perović arhitekti. Projekt je za leto in pol zastal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, šele zdajšnji minister Zoran Poznič je nujo po obnovi Drame prepoznal in našel sredstva zanjo.
 

Ne bi raje drugače?

Od septembra 2017 do konca leta je bila v prostorih ob glavnem odru Drame za širšo javnost odprta razstava vseh prispelih natečajnih nalog v celoti. Ob odprtju, ki so se ga udeležili takratni premier Miro Cerar, minister za kulturo Tone Peršak in ministrica za finance Mateja­ Vraničar Erman, so bili nekateri komentarji zelo jasni: režiser Dušan Jovanović je prenavljanje označil kot zgrešeno podjetje, češ da je treba postaviti novo stavbo na novi lokaciji, dramaturginja Diana Koloini je navrgla, da ljubljanska Drama potrebuje novo, sodobno opremljeno, nujno tudi večjo hišo, dodala je pomembno svarilo in začudenje, »da se po slabih izkušnjah s prenovo ljubljanske Opere (ki je bila menda trikrat dražja od novogradnje, povzročila pa je tudi nove težave), zdaj odloča za podoben načrt z Dramo.« Režiser Eduard Miler je takrat povedal, da je potrebna nova dvorana, stara pa potrebuje prenovo: »Trenutna baročna dvorana, na katero smo gledališki umetniki tako navezani, ni primerna za sodobno gledališče ne danes in še manj v prihodnosti. Adaptacija te dvorane je mogoča samo kot muzej, ne pa kot dvorana za prihodnje generacije.«
 

Uprava v Nemško hišo

Po zmagovalni arhitekturni rešitvi bo celovito prenovljena Drama imela tri dvorane, ki bodo prijaznejše in udobnejše tako za obiskovalce kot za ustvarjalce: veliki oder z obstoječim številom okoli 430 sedežev, Malo dramo, ki bo ponujala od 150 do 180 sedežev in Eksperimentalni oder z 80 sedeži. S prenovo bo Drama pridobila tudi ustrezen vadbeni oder za produkcijo velikega odra in nekaj manjših vadbenih prostorov. Uprava bo delovala v prostorih Nemške hiše, ki jih je Drama vse od odprtja gledališča uporabljala za skladiščne prostore in slikarno, na lokacijo prenovljenega centralnega skladišča v Šentvidu bodo preseljeni tehnične delavnice in centralna skladišča.



Na ta način pridobljeni prostori in poglobitve pod objektom in ploščadjo bodo omogočili ureditev osrednjega slovenskega dramskega gledališča na način, ki bo ustrezal smernicam ministrstva za kulturo, zahtevam sodobne gledališke produkcije, zaposlenim in vsem zunanjim sodelavcem, ki ustvarjajo program Drame, ter obiskovalcem. Prenovljena zgradba Drame bo tudi energetsko učinkovitejša. Historični del bo po besedah predstavnika biroja prenovljen v skladu s spomeniškovarstvenimi standardi, obstoječi prizidek pa bo porušen. Na njegovem mestu bodo zgradili novega, ki bo v enakih gabaritih kot sedanji. Poleg tega bodo ponovno vzpostavili trg pred Dramo.
 

Med prenovo v montažni zgradbi

Za prenovitvena dela, ki obsegajo tudi tehnologijo treh uprizoritvenih in dveh vadbenih odrov, s selitvijo skladišč in novo tehnologijo skladiščenja, nadomestnim prizoriščem v času prenove, selitvijo uprave v Nemško hišo in drugega, je bil izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), po katerem je investicija za vse navedeno ocenjena na 43,8 milijona evrov. Od tega je za gradbeno-obrtniška in restavratorska dela predvidenih 25,1 milijona evrov, za tehnološko sodobno opremo odrov in stavbe, opremo prostorov in nadomestne objekte pa 18,7 milijona evrov. Natančnejša ocena vrednosti prenove bo lahko podana šele ob dokončanem projektiranju, so sporočili iz Drame.

Po optimalnem scenariju bo zadnja predstava v zdajšnji zgradbi junija 2022, ob sklepu repertoarnega dela sezone 2021/22, gradbeno-obrtniška dela bodo trajala predvidoma dve do tri leta, zato je Igor Samobor dodal: »Slavnostno odprtje prenovljene Drame optimistično predvidevamo septembra 2024, če bodo gradbena dela trajala dlje, pa septembra 2025. Do takrat bomo obiskovalce Drame vabili na začasno prizorišče, ki bo v centru Ljubljane v montažni zgradbi (podobno prakso uporabljajo pri prenovah primerljiva gledališča po svetu), dogovarjamo se tudi s Cankarjevim domom, že letos smo uredili prizorišče Fassbinderplac v Železniškem muzeju in tako dalje. Želja je, da bi umetniški programi Drame nemoteno potekali tudi med prenovo.«