Stoletnica rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Pred stotimi leti se je rodil pesnik Karl Destovnik - Kajuh. Vlada je za Kajuhovo leto razglasila leto 2023. V rodnem Šoštanju so se pesniku poklonili s festivalom v mesecu, ko bi praznoval stoti rojstni dan. Sklepne prireditve se bo danes udeležila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kajuha se bodo danes spomnili tudi v Trstu, TV Slovenija pa bo predvajala film o njem, so našteli na STA.

V Kulturnem domu Šoštanj stoletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha praznujejo že vse od od 7. decembra s Kajuhovim festivalom, ki ga je odprl koncert Ditke. Med drugim so predpremierno zavrteli tudi film dokumentarec Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića, ki si ga bo drevi mogoče ogledati na TV Slovenija. Na sklepni festivalski slovesnosti Drobna pesem bo ministrica za kulturo Asta Vrečko imela slavnostni govor, so sporočili z ministrstva za kulturo.

V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bodo stoletnico rojstva pesnika in narodnega heroja počastili z literarnim večerom, ki so ga naslovili Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Večer se bo začel s Slutnjo, verzi še ne 16-letnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938.

Osebni arhiv Karla Destovnika Kajuha v NUK. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nadčasovna človečnost

Pesnik, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen 13. decembra v Šoštanju leta 1922, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo.

»V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s slogovnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik,« so zapisali v tržaškem gledališču.

Po besedah scenarista prireditve Vlada Vrbiča »šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh«.

Spomenik Kajuhu pred I. gimnazijo Celje. FOTO: Brane Piano/Delo

Odrska in radijska intima

Režiser Alen Jelen je v ospredje postavil Kajuhovo poezijo in sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki bo odrsko in radijsko intimen. Slišati bo, denimo, pesmi, kot so Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu, pa cikel Ljubezenske. Tu so še pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar.

Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja bo dopolnjevala glasba. Z njo bosta večer povezala violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic, so zapisali v gledališču.

Koproducenti literarnega večera so SSG v Trstu, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst ter Radio Slovenija – Program Ars in Radio Trst A, ki bosta oba tudi neposredno prenašala prireditev.

Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik - Kajuh. FOTO: promocijski material

Film o Kajuhu

Kulturni in umetniški program TV Slovenija se bo Kajuhovemu jubileju poklonil s premiero igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića. Dokumentarec med drugimi predstavlja nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla za časa njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu.

V filmu se prepletata dve rdeči niti: Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. Vizualno gre za menjavo črno-belih fotografij Kajuha in XIV. divizije ter barvnih posnetkov današnje pokrajine ob poti XIV. divizije, po kateri hodi skupina mladih, podobna kulturniški skupini divizije.