Primoža Čučnika v jok spravijo samo dobre pesmi

Pesnik, esejist in prevajalec Primož Čučnik, rojen leta 1971, je za prvo pesniško zbirko, Dve zimi, dobil nagrado za najboljši prvenec, sledilo je še več zelo uspešnih zbirk, med njimi Delo in dom (2007), ki mu je prinesla nagrado Prešernovega sklada, Kot dar, za katero je leta 2011 prejel Jenkovo nagrado, in zbirka Mikado, leta 2012 ovenčana z Veronikino nagrdo. Piše tudi prozo (Otročjost, 2013) in publicistiko oziroma esejistiko (Promet s knjigo, 2016). Je urednik pri reviji Literatura, ustanovil je tudi lastno založbo LUD Šerpa, kjer dela kot urednik. Prevedel je dela več poljskih in ameriških pesnikov.

Katera je prva knjiga, ki ste jo prebrali?

Ne spomnim se veliko knjig in zakaj je v njih šlo, ampak samo branja. Ena prvih, ki sem jih prebral večkrat in se tega spomnim, je bila Knjiga o džungli.
 

Kakšne ocene ste dobivali za šolske spise?

Manj kot odlično. Z vsebino niti nisem imel težav. Vedno z vejicami.
 

Opišite trenutek, ko ste spoznali, da boste pesnik?

Ko sem raje ostal sam s sabo, kot da bi šel ven. Nekje pri šestnajstih.
 

Imate kakšne ustvarjalne rituale?

Ne. Morda zgodnje vstajanje in kompulzivno popravljanje napisanega.
 

Imate, ko pišete, več težav z začetki ali konci?

V začetku mora biti nekako vsebovan že tudi konec. Če ne so težave.
 

Katere knjige nikoli niste mogli prebrati do konca?

Špehov tipa Vojna in mir. In Joycevega Uliksesa, ki pa ga, za razliko od prvih, ni treba brati od začetka do konca, ampak lahko vstopaš poljubno in ne boš zamudil “zgodbe”.
 

Katere tri pesmi ste prebrali največkrat v življenju?

Jon, si riba (T. Šalamun), Čudež za zajtrk (E. Bishop), Spati na krilu (F. O’Hara). Dve od njih sem prevajal, tako da je to razumljivo.
 

Knjiga, ki vas je spravila v jok?

V jok me lahko spravijo samo drobne pesmi.
 

Kolikokrat so vam zavrnili rokopis in s kakšnimi utemeljitvami?

Rokopis prvenca je kar nekaj časa iskal založnika, ampak to je bilo dobro.
 

Katere literarne junake bi radi spoznali v živo?

Ali ni prednost literarnih junakov ravno to, da jih ni treba spoznavati v živo? No, ne bi se branil družbe Brasa Cubasa (iz knjige Machada de Assisa), ki sem ga srečal šele pred kratkim in je duhovita oseba.
 

Najbolj zanimiv odziv bralcev na vaše knjige?

Da (sicer) ničesar ne razumejo, ampak … To me je pomirilo, ker pogosto tudi sam čutim podobno.
 

V kakšnem odnosu ste s knjižnicami? Večkrat plačate zamudnino?

Spomnim se časa, ko so mi v knjižnici Moste zamudo vedno spregledali. Takrat sem redno hodil v knjižnico. Zdaj je drugače, zato ne hodim več toliko. Še največkrat grem po knjige za otroke.
 

Kakšno knjigo bi radi napisali, pa vam ne uspe?

Srednje dolgo, nadvse vedro in brez besed.