Z glasbo je povezana vrsta dejavnosti, ki so s prepovedjo zbiranja izjemno oškodovane. Ni znano, s kolikšno hitrostjo si bo glasbena industrija opomogla in se vrnila v ustaljene tirnice.

Približno trideset glasbenih organizacij in festivalov je na vlado Republike Slovenije in druge pristojne organe naslovilo poziv k reševanju glasbenega sektorja. Zaradi prepovedi javnega zbiranja ob izbruhu covida-19 so zaprta koncertna prizorišča, odpovedani so glasbeni festivali, nastopi in koncertne turneje, zaprte so glasbene trgovine ter številne druge ekonomske dejavnosti, ki jih obsega ekosistem glasbene industrije. Vprašljivo je preživetje posameznikov množice poklicev, ki sestavljajo glasbeno panogo: skladateljev, glasbenikov, tekstopiscev, glasbenih učiteljev, dirigentov, glasbenih menedžerjev in agentov, založnikov, distributerjev, organizatorjev festivalov in koncertov, zvočnih in lučnih tehnikov, redarskih služb in drugega storitvenega osebja.

Eden od podpisnikov poziva je ljubljanski Kino Šiška, v imenu katerega ga je pojasnil vodja glasbenega programa Matjaž Manček. »Izvorni navdih za to akcijo je poziv, ki ga je 36 evropskih krovnih interesnih združenj in mrež glasbenega sektorja v začetku aprila podpisalo in naslovilo na odločevalce EU. Pobudi smo se pridružili v prvi vrsti slovenski člani teh mednarodnih združenj, ki zajemajo cel spekter dejavnosti, poklicev, profilov – od naših mednarodno najbolj uveljavljenih festivalov vseh žanrov, organizatorjev koncertov in založnikov do kolektivnih organizacij avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov ter sindikatov in akademije za glasbo. Evropski deležnik tega poziva nam je dal priložnost, da se končno povežemo, da se prepoznamo kot enoten sektor z resnim problemom preživetja in da skupaj jasno artikuliramo prioritetne predloge ukrepov ter jih posredujemo na jasne naslove. Mislimo, da je podobna skupna akcija potrebna na ravni celotnega kulturnega sektorja kot tudi po posameznih področjih, ki imajo vsa svoje specifike.«
 

Pripravljajo konkretne predloge

Po Mančkovem mnenju mora vlada predvsem prisluhniti predstavnikom sektorja. Konkretni predlogi odločevalcem so v fazi zbiranja in usklajevanja s pobudami in rešitvami naših evropskih kolegov. Pri oblikovanju zaščitnih ukrepov za samozaposlene in mala podjetja je treba upoštevati specifike poklicev glasbenega in drugega kulturnoprireditvenega sektorja. Takoj bi morali kulturne dobrine oprostiti plačila DDV, v najbolj prizadete dele sektorja pa poslati neposredno finančno pomoč. Posamezne konkretne pobude so se že sprožile, recimo zakonska pobuda, ki jo je – za zdaj še brez odgovora – na državni zbor naslovila ekipa festivala MetalDays s konkretnimi predlogi glede fleksibilnosti davčnih obveznosti in režima vračanja vstopnic za prestavljene dogodke. »V vseh evropskih državah naši kolegi pozivajo vlade k jasnim odločitvam o režimu in trajanju omejitev zbiranja in prepovedi prireditev. Negotovost ubija. V večini zahodnoevropskih držav so dosegli jasnost glede omejitev do konca poletja ali vsaj do julija. To pomaga organizatorjem festivalov reševati, kar se reševati da.
V tem času se vse seli na splet. Temeljni vir potencialnega prihodka za glasbene ustvarjalce in vse povezane dejavnosti je zdaj monetizacija avtorskih vsebin prek spleta. Pri nas so te stvari globoko neurejene. Nemudoma mora pristojno ministrstvo poskrbeti, da Urad za intelektualno lastnino RS in Sazas izpolnita vse pogoje za to, da se na slovenskem tržišču omogoči monetizacija avtorskih vsebin prek spotifyja, youtuba in drugih pretočnih platform.«



Organizatorji glasbenih dogodkov so bili eni prvih, ki so bili oškodovani zaradi prepovedi zbiranja. »Koncertna scena se bo težko postavila na noge,« pravi Manček. »In ne kmalu. Smo v obdobju neznosne negotovosti, v katerem ne vemo, ali koncertov, ki jih zdaj prestavljamo na jesen, ne bomo v kratkem prisiljeni prestaviti še za pol leta ali leto. Nihče si zares ne zna predstavljati, kako se bodo turneje lahko sploh sestavljale v prihodnjem letu, če se bo prepoved večjih javnih dogodkov zavlekla v jesen in zimo. Koliko dvoran in festivalov, ki so del napovedanih turnej, bo še živih? Koliko touring podjetij s šoferji, roadiji, tour managerji bo še obratovalo? Bodo meje odprte? Katere? Predvsem pa, koliko ljudi si bo upalo iti na javne dogodke po dolgotrajnem sistematičnem demoniziranju človeškega druženja kot takega?

Koncerti, festivali, uživanje glasbe v živo – vse to se bo nedvomno vrnilo. Ampak kot kaže, ne kmalu, in za preživetje kritičnega obdobja bomo potrebovali maksimalno razumevanje in pomoč vseh določevalcev na vseh ravneh.«
 

Glasbeniki v interventnem zakonu

Na ministrstvu za kulturo se zavedajo stiske, v kateri so se znašli glasbeniki in drugi ustvarjalci, so nam sporočili. Pravijo, da zakon o interventnih ukrepih ureja pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov, do katerih so upravičene samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. V ta sklop so zajeti tako glasbeniki, ki so samozaposleni v kulturi, kot običajni samostojni podjetniki.

Na ministrstvu za kulturo iščejo najboljše možne rešitve za javne zavode v državni lasti, ki se ukvarjajo s koncertno dejavnostjo. Razmere vsekakor niso preproste, saj bodo posledice virusa še kako opazne po obdobju, ko bodo ukrepi preklicani. »Na ministrstvu se zavedamo tudi, da so različni organizatorji v negotovosti, saj nihče ne ve, kako dolgo bodo trajali,« so poudarili v odgovoru za Delo. Kar je v lasti države, ministrstvo ureja v svojem tekočem delovanju, kar je v zasebnih rokah, se trži na trgu. Društva pa imajo možnost, da se prijavljajo na razpise za pridobivanje sredstev.


 

Pomoč kolektivk

Poleg onemogočenega koncertiranja bodo glasbeniki, producenti in založniki prikrajšani za del nadomestil, ki jih prejemajo iz naslova avtorskih pravic. Gre predvsem za izvajalske avtorske pravice, za katere skrbi Ipf. Od tam so nam sporočili, da so se takoj lotili kriznega reševanja trenutnih razmer v okviru možnosti, ki jih omogoča zakonodaja. »V času izvajanja državnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa smo vse uporabnike varovanih del iz repertoarja Ipf, ki jim državni ukrepi prepovedujejo izvajanje njihove dejavnosti in je ne bodo opravljali, obvestili, da jim bomo sorazmerno znižali višino nadomestil. Tako so uporabniki razbremenjeni administrativnega opravila odjave uporabe, saj bo znižanje uveljavljeno samodejno.
V želji, da posledice trenutnih izrednih razmer, ki so naše imetnike pravic močno prizadele, vsaj malo omilimo, bo Ipf predvidoma maja opravil redno delitev zbranega denarja in po opravljeni seji skupščine takoj še delitev sredstev namenskega sklada,« je povedala Jurka Fischer, vodja projektov pri Ipf.

Na prošnjo sindikatov je Ipf na vsa radijska uredništva in lastnikom radijskih postaj poslal poziv, naj še posebej v tem času podprejo slovensko glasbo različnih žanrov s predvajanjem v svojih programih. Ipf pa je tudi pobudnik predloga za pomoč ustvarjalcem, ki so ga skupaj s kolektivnima organizacijama Aipa in Sazor poslali ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku, da bi »kolektivke« za izredno pomoč članom v času pandemije začasno namenile do 25 odstotkov lanskih zbranih nadomestil.

S Sazasa so nam sporočili, da bodo tudi letos razdelili sredstva, zbrana za uporabo avtorske glasbe v lanskem letu. Zato bodo glasbeni avtorji, ustvarjalci in imetniki pravic letos za lani normalno prejeli svoja avtorska nadomestila. Avtorji pa bodo občutili škodo šele prihodnje leto, kolikšna bo, se bo še ugotovilo, projekcije pa kažejo, da kar velika.

Sazas je tudi takoj pripravljen pomagati avtorjem, če bo za to podana ustrezna zakonska podlaga. To organizacijo namreč vodijo avtorji na skupščini in skupščina pred dvema letoma ni predvidela, da bo letos koronakriza. Zato poslovodstvo vodi predpisane naloge, ki so v skladu z zakonom, vlada pa jim še ni dovolila izjeme, da bi lahko svojim članom pomagali brez sklepov skupščine. Poudarili so tudi, da tistim, ki ne uporabljajo glasbe v obdobju osamitve, avtomatsko ne bodo izstavili računov za avtorska nadomestila.
 

Še psihosocialna pomoč

Eden osrednjih aktivistov za pomoč glasbenikom in glasbenicam je tudi Sigic. Kot je povedal Peter Baroš, generalni sekretar Sigica, so želeli proaktivno reševati finančne težave, v katerih so se znašli slovenski glasbeni profesionalci. »Odločili smo se, da štiri tisoč evrov lastnih sredstev namenimo finančni pomoči 20 glasbenikom s projektom Praznik glasbe, hkrati pa na javnost apeliramo s prošnjo za donacije. Praznik glasbe je sicer dogodek, na katerem glasbeniki nastopajo brezplačno, prav tako so vsi dogodki zastonj na voljo poslušalcem. Letos smo torej izjemoma finančno podprli 20 glasbenikov, samozaposlenih v kulturi, ki so se prijavili na poziv in bodo v zameno nastopili na letošnjem Prazniku glasbe. Ker je prispelih prošenj več in še prihajajo, želimo z donacijami javnosti, predvsem ljubiteljev Praznika glasbe, ki si lahko vse vsebine ogledajo in poslušajo zastonj, podpreti tudi druge.«

Ker pa koncertni sektor, ki je trenutno v popolnem mrku in brez pretiranega optimizma, sestavlja še vrsta drugih poklicev, ne le glasbenikov, bodo pomagali tudi v sodelovanju z društvom Brez limita in glasbenim delavcem omogočili strokovno psihoterapevtsko posvetovanje. Glasbeni poklici so že po naravi zelo obremenjujoči, veliko je težav z izčrpanostjo, depresijo in podobnim, v trenutnih okoliščinah nedvomno še več. Na njihovi spletni strani lahko glasbeni delavci pridobijo podatke, kako vzpostaviti stik s terapevtkama Heleno in Tanjo.

»Z obema akcijama želimo celotni družbi sporočiti, da je trenutna gospodarska kriza predvsem kriza zaradi prekinitve medosebnih stikov. Stiki so glavni motor družbenega življenja in njegove ekonomije. Ta hip resda niso možni, a čeprav smo doma in odrezani od družbenega življenja, lahko zanj veliko naredimo. Še posebej pa za tiste, ki nam trenutno lajšajo vsakdan, izvajajo glasbo, pišejo knjige, snemajo filme … Vsaka gesta podpore šteje,« je še poudaril Baroš.