Ljubljanska skupina
Metropolis, ki deluje različno intenzivno že 25 let, se je poimenovala po skladbi skupine
Motörhead, ki je odločilno vplivala nanjo. Od začetka je igrala tudi lastno različico rock'n'rolla. Trenutna postava je
Matjaž Hočevar - Hotschko (bas in glas),
Anže Breskvar - BMD (bobni) in
Marko Čulajević - Čule. Slednji je konec leta 2015 zapolnil praznino, ki jo je pustil kitarist
Griša Šoba - Zrni, ko se je odpravil na začasno delo v ZDA. Pogovarjali smo se z gonilno silo zasedbe Hotschkom, nekaj je dodal še Čule.
Rock'n'roll skupina Metropolis deluje že četrt stoletja. Ves čas ste varno zakopani globoko v undergroundu. Se tu počutite najbolj domače?
Hotschko: Ja, nam je kar udobno, vendar ne bi bilo nič narobe, če bi kdaj pokukali ven. Vsaj desetkrat na leto. (
Smeh.)
Pri vaši glasbi se ni mogoče izogniti vzporednici s skupino Motörhead. Ta je očitno temeljito, usodno in za vedno vplivala na vas.
Hotschko: Ja, tega ne skrivamo. Vendar je treba dodati, da smo, že ko smo se 26. novembra 1994 dobili na prvi vaji, zaigrali
Ace of Spades skupine Motörhead, nato pa takoj našo avtorsko pesem
Stranger in Paradise, ki smo jo uvrstili na prvenec. Štiri ure smo igrali ti dve pesmi.
V najstniških letih sem odkril skupino Motörhead z odličnim albumom Ace of Spades. Ne prej ne kasneje nisem slišal česa podobno soničnega. Kako ste jih odkrili vi?
Hotschko: Sošolec Uroš G. mi je v srednji šoli dal kaseto in rekel, naj jo poslušam, ker bova šla na koncert. Na žalost je ta koncert zasedbe Motörhead odpadel, Partibrejkers pa naj bi bila predskupina. To kaseto sem veliko poslušal. Na njej sta bila posneta albuma v živo
No Sleep 'til Hammersmith iz leta 1981 in
Nö Sleep at All iz leta 1988. Potem sem v trgovini Vinilmanija kompletiral svojo motörheadovsko ploščoteko. Bobnarju Anžetu sem dal kaseto z glasbo te zasedbe v poslušanje, ko je bil star osem let. Takrat sva bila pri pihalnem orkestru Vič, sem namreč tudi trobentač. Tako je na naslednji vaji na bobnih igral
Ace of Spades.
Čule: Tudi zame je bila usodna plošča
No Sleep 'til Hammersmith, ki sem jo slišal leta 1982 pri trinajstih letih, in hkrati album
Ace of Spades. Glasbo skupine Motörhead sem poslušal do neskončnosti. Take plošče v živo, kot je
No Sleep 'til Hammersmith, ne prej ne kasneje še nisem slišal. To je totalen šus! Od takrat sem temeljito spremenil pogled na glasbo.
Leta 1999 ste delili oder s skupino Motörhead. Kje in kako je bilo?
Hotschko: Takrat smo za koncerte izvedeli, ko smo videli plakate ob cesti. Najprej sem videl plakat, da bo zasedba Motörhead igrala na motozboru na letališču v Moškanjcih pri Ptuju. Marjan Ogrinc nas je priporočil pri organizatorjih Moto kluba Road Warriors. Tako smo nastopili z zasedbo Motörhead na istem odru, le da smo mi igrali dan prej. Pa na koncertu smo še ostali.
Čule: Tudi mi smo bili s skupino Sausages na tem koncertu, za nami so nastopili le še Atomsko sklonište, nato pa Motörhead. Naš bobnar Buco jim je posodil stojalo za činele, povsem so mu ga uničili.
Nikoli vas nisem imel za Motörhead cover band, kaj pa vi?
Hotschko: Ne, nismo cover band. No, mogoče nekoliko cover, nikakor pa ne tribute band, ker se take zasedbe še enako oblačijo kot njihovi vzorniki in posnemajo njihove kretnje. Radi igramo glasbo skupine Motörhead in svoje pesmi.
Baskitara Rickenbacker je zakon?
Hotschko: Res je. Ima specifičen zvok, ki mi ga ni uspelo dobiti niti na baskitari, ko so jih še redno izdelovali. Tako sem si za štirideseti rojstni dan pri osemintridesetih letih kupil tole baskitaro, ki me spremlja že skoraj deset let.
Verjetno se lahko le tako približate zvoku Lemmyjeve baskitare Rickenbacker?
Hotschko: Gotovo težko narediš tak zvok z drugim tipom baskitare, saj imajo ti inštrumenti posebno postavitev magnetov in konstrukcijo, kar jim daje specifičen zvok.
Ko ste leta 1997 izdali prvi cede, se mi je zdelo, da se je domači rock'n'roll spet prebudil. Vendar vam s tem virusom ni uspelo okužiti veliko glasbenikov in občinstva. Koliko je rock'n'roll še aktualna glasbena izrazna forma?
Hotschko: Po moje še vedno ali vsaj tako kot takrat, ko smo začeli. V bistvu smo vedno igrali za denar, toliko da smo si pokrili osnovne stroške delovanja zasedbe. Tako da smo bili pri izražanju zelo svobodni. Rock'n'roll se mi zdi čedalje bolj močna izrazna oblika. V tem uživam ravno tako kot takrat. Če ob tem uživa še kdo v občinstvu in to tudi čutim in slišim, sem zadovoljen.
Nastaja tudi nov album. Kako kaže?
Hotschko: Odlično. Skoraj vse smo posneli, album bo predvidoma izšel maja, ko ga bomo tudi predstavili na koncertu v Orto baru, saj smo morali zaradi zdravstvenih razmer tudi mi prestaviti koncert. Naslov albuma bo
Metropolis. Tako smo naslovili tudi prvenec, a ker je bilo tam na ovitku dopisano še
Rokenrol bend, so bili vsi prepričani, da je tak naslov albuma. Pa ni bil, bil je le opis tega, kar pomeni
Metropolis. Tako da je zdaj prvenec uradno
Rokenrol bend, nov album pa bo
Metropolis.
»Take plošče v živo, kot je No Sleep 'til Hammersmith, ne prej ne kasneje še nisem slišal.«
Marko Čulajević - Čule
Komentarji