Kljub postopnemu rahljanju omejitev v javnem življenju ter odprtju nekaterih kulturnih ustanov in cerkva kinodvorane ostajajo zaprte. Zato je prejšnji konec tedna združenje Art kino mreža Slovenije (AKMS) pozvalo ministrstvo za kulturo k ponovnemu odprtju kinematografov ter predlagalo smernice za ­postopen zagon dejavnosti.

Večina kinodvoran pri nas je zaprla vrata 12. marca. V Koloseju so 24. februarja, pred razglasitvijo epidemije, samoiniciativno uvedli preventivne ukrepe (zmanjšali kapacitete v dvoranah, uvedli razdaljo med obiskovalci, povečali časovne razmike med projekcijami in razkužili prostore). »Kinematografi so gonilo filmske industrije. Niso povezani le s številnimi delovnimi mesti, ampak tudi z obstojem distributerjev, na daljši rok pa tudi producentov in filmskih ustvarjalcev,« je poudarila Nina Ukmar, predsednica AKMS, v katero je včlanjenih 28 kinematografov iz 27 slovenskih mest.

Film živi v kinodvorani, ne na spletu, so poudarili prikazovalci, ki opazujejo, kako po evropskih mestih projektorji že brnijo (Češka, Islandija, Norveška), in z mešanimi občutki nestrpnosti in bojazni pričakujejo zeleno luč za ponovno odprtje.


 

Prizadeti mali in veliki

S posledicami odredbe o prepovedi opravljanja kinematografske dejavnosti se najtežje spoprijemajo kinodvorane, ki niso javni zavodi. Med njimi je tudi škofjeloški kino Sora, ki je družba z omejeno odgovornostjo in je v dveh mesecih od zaprt­ja utrpel stoodstotni finančni izpad. Zaprli so ga ravno v času, ko je obisk v kinu največji, predvsem zaradi naročenih šolskih predstav in dobro obiskanega programa Filmsko gledališče, je povedala direktorica Tea Oblak, ki je že dva meseca na čakanju. Doslej so bili vsako leto upravičeni do sredstev, ki jih ministrstvo za kulturo v podporo art kino programu podeli z razpisom. Tudi tokrat so se prijavili, a realizacija razpisa je v krizi obvisela v zraku. »Skrbi me tudi, da zaradi dvomesečnega zaprtja ne bomo izpolnjevali razpisnih pogojev,« je dodala Tea Oblak.

Mestni kino Metropol, prvi mestni art kino pri nas in zadnji v središču Celja, upravlja društvo, kar pomeni, da so povsem odvisni od prihodka od prodaje vstopnic. »Plačujemo najemnino za dvorano, ki je v lasti banke, ter vse režijske in materialne stroške, ki nastajajo kljub zaprt­ju,« je povedal Samo Seničar, programski vodja tega kina.



Situacija je prizadela in ogrozila obstoj ne le malih, ampak tudi velikih kinematografskih podjetij, kot je Kolosej. »Kinematografi imamo enormne fiksne stroške zaradi velikosti objektov, v katerih izvajamo svojo dejavnost – samo v Koloseju imamo dvanajst kinodvoran, nekaj manj jih je v drugih centrih po državi. Najemnin ne moremo poravnati, ker smo ostali brez prihodkov. Enako velja za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na to, da zemljišča ne moremo uporabljati, bi bilo pravično, da bi bili v času epidemije, ko kinematografi ne moremo izvajati svoje dejavnosti, oproščeni plačila oziroma da bi prejeli tako subvencijo za najemnino kot državno NUSZ, o kateri so veliko govorili in jo je ministrstvo za gospodarstvo napovedalo,« je poudarila Ursula Spruk, direktorica filmskega programa in marketinga v Koloseju. Po njenem mnenju bi morali biti kinematografi vključeni v pakete pomoči, podobno kot področji gostinstva in turizma.

»Redno spremljamo novinarske konference in seje vlade, ampak na žalost na nobeni doslej nismo zasledili omembe kinematografov in gledališč kot pomembne kulturne in gospodarske dejavnosti, ki zaposluje ogromno ljudi, študente, samozaposlene ... V zadnjem času omenjajo zgolj gostinstvo in turizem kot najbolj prizadeti dejavnosti. Ocenjujem, da smo kinoprikazovalci bolj prizadeti od gostinstva, ki je že začelo obratovati,« je prepričana Ursula Spruk.


 

Kino v karanteni in film na dan

Veliko kinematografov v zvezi AKMS je zadnja leta razvijalo izvirne načine za privabljanje občinstva v slogu event cinema.­ Vložek, tako finančni, kadrovski kot idejni, je obrodil veliko obiskovalcev. V celjskem Metropolu, na primer, so zadnje desetletje zaznali stoodstotno povečanje obiska. Prav zato so se v času ukrepov in po zaprtju kina ustrašili, da bodo izgubili zveste gledalce. Zato so navezali stik z njimi na družbenih omrežjih.

»Na facebooku predvajamo izbrane filme in s tem ohranjamo skupnost, ki smo jo zgradili okoli kina. S tem, da se 'projekcija' začne ob uri, ogled nazaj pa ni mogoč, ohranjamo kinematografski čar,« je povedal Seničar. Pravice za predvajanje filmov prek spleta so jim odstopili številni slovenski producenti. S številom ogledov so zadovoljni. »Filme si ogleda od 25 do 50 ljudi naenkrat, a se zavedamo, da je to zgolj obliž na rano.« Film, predvsem slovenski, mora živeti v dvoranah mestnih kinematografov in ne na spletu, je prepričan Seničar.

Takoj ko so projektorji nehali brneti, večina zaposlenih pa je morala na čakanje, so v javnem zavodu Mestni kino Domžale nadaljevali stik z občinstvom na facebooku, kjer vsak dan ob osmi uri zavrtijo po en slovenski film. Kino v karanteni, kot so poimenovali rubriko na facebooku, je zasilna rešitev v pomanjkanju ustrezne platforme VOD (video na zahtevo), je poudaril vodja domžalskega kina Jure Matičič. Tudi tamkajšnja ekipa filmskih pedagogov je v času zaprtja kina aktivna. Pripravili so nekaj poučnih posnetkov, kako ustvarjati filme doma in kako deluje kino.



Film na dan je spletna iniciativa, ki so jo vzpostavili v ljubljanskem Kinodvoru kmalu po uvedbi ukrepov. Na svoji spletni strani ter družbenih omrežjih­ vsak dan objavijo po eno filmsko vsebino, bodisi kratki film, dokumentarec ali celovečerni film, avtorjev, ki so jih že predstavili. »Da bi ostali v stiku z občinstvom, iščemo zanimive dostopne vsebine, od kratkih filmov režiserjev Wesa Andersona, Taike Waititija [Zajec Jojo] in režiserke Céline Sciamma do filmov filipinskega avtorja Khavna de la Cruza, ki je že večkrat gostoval pri nas. Na našem oddelku za mlado občinstvo pripravljajo vsebine za učiteljice in starše kot pomoč pri učnem procesu za otroke različnih starosti,« je povedala Aliki Kalagasidu iz Kinodvora.



Hkrati se prikazovalci ukvarjajo s tem, kaj bodo ponudili gledalcem, ko bodo lahko odprli dvorane. Ustavljena je celotna filmska veriga, vse premiere pa prestavljene na jesen. Resda je še nekaj filmov, katerih prikazovanje je prekinil izbruh novega koronavirusa ali so imeli načrtovano premiero aprila. Te bi lahko videli po odpravi ukrepov.

Da ob ponovnem zagonu s programom ne bi smelo biti težav, je poudarila Nina Ukmar iz AKMS. »Nekaj filmov je še na voljo, na zagon kinodvoran so pripravljeni tudi distributerji. Nekaj je še kinotečnih filmov, ki jih lahko prikažemo. Drži pa, da večje potencialne komercialne uspešnice čakajo na zagon dejavnosti v večjih državah, kot so ZDA, in najbrž takih naslovov zdaj ni pričakovati v naših kinodvoranah,« je dodala.


 

Začeti z ničle

Verjetno za vse kinematografe velja to, kar pravi Samo Seničar, da bodo ob ponovnem odprtju morali začeti z ničle. Skrbi ga, da občutek varnosti gledalcev ob obisku kina ni odvisen samo od doslednega upoštevanja protokolov, ki jih je sestavila Art kino mreža. »Strahu v ljudeh ne bo mogoče zlahka odpraviti. Gotovo se bo najbolj poznal upad medgeneracijskih dogodkov, čeprav imamo zelo dober program Srebrnega platna, to je abonma za upokojence, tudi filmskovzgojnih dogodkov oziroma šolskih projekcij verjetno nekaj časa ne bo mogoče organizirati tako množično. Vse to nas kot društvo postavlja v negotov položaj. Šele v prihodnjih letih se bo pokazalo, ali bomo na dolgi rok sploh preživeli.«

Med priporočili za zaščito gledalcev, ko se bomo spet lahko vrnili v kinodvorane, je AKMS predvidela kopico ukrepov. Poleg znanih higienskih, ki veljajo tudi v drugih zaprtih javnih prostorih, bo treba načrt varnega delovanja prilagoditi prostorskim in vsebinskim posebnostim posameznega kina. Vsak kino mora opredeliti, koliko obiskovalcev lahko sprejme, seveda skladno s priporočljivo razdaljo med gledalci. Predvideli so tudi določanje sedežev in vrst, ki jih je mogoče zasesti (na primer vsak tretji ali četrti stol, vsaka druga vrsta in menjava tega reda za naslednjo projekcijo). Nina Ukmar se je strinjala s Seničarjem, da distanca v dvoranah na dolgi rok finančno ne bo vzdržna.


 

Ven, pod zvezdni svod

Optimizem prikazovalcem vlivajo bližajoče se poletje in možnosti kina na prostem. V Kinodvoru so optimistični, da z izvedbo njihovega Filma pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, ki je predviden od 9. julija do 1. avgusta, ne bi smelo biti težav. Prav tako ne z njihovim Kinodvoriščem.

V Mestnem kinu Domžale se pospešeno pripravljajo na ponovno odprtje, najprej v obliki drive-in kina, ki bi ga uredili na parkirišču pred svojo stavbo v Domžalah. »To bo trenutno najbolj primerna oblika predvajanja filmov, saj so gledalci v avtomobilih na varnem. Največja ovira je za zdaj prepoved izvajanja kinematografske dejavnosti. Upamo, da bodo odločevalci za drive-in in letna kina kmalu naredili izjemo, saj se pri teh alternativah veliko lažje prilagodimo varnostnim pravilom kot v dvorani,« je poudaril Jure Matičič iz Mestnega kina Domžale in navedel, da so na Hrvaškem, v Nemčiji in Estoniji iz avtomobila gledali filme že pretekli konec tedna.



Drive-in kino ima svoje logistične in tehnične zakonitosti, zato si ga ne more privoščiti vsak prikazovalec. Poseben projektor za dogodke na prostem imata za zdaj le Mestni kino Domžale in Kino gledališče Bežigrad. Ostali lahko prirejajo projekcije na manjših dvoriščih, za večji letni kino morajo najeti opremo. Ta ni poceni. Stroški za najem takega projektorja znašajo 2500 evrov na projekcijo.

»Vsi se zavedamo, da kino nikoli več ne bo tak, kot je bil doslej, ampak po drugi strani verjamemo, da bo želja po skupnem ogledu dobrega filma na velikem platnu ostala ključni del filmske izkušnje,« je sklepno misel prispeval Matičič.