Varčevanje na banki: izberite boljši način

Glavni izziv centralnih bank ni reševanje varčevalcev ali pokojninske problematike, temveč stimuliranje gospodarstva. Nedvomno jim to odlično uspeva, toda cena oz. davek na to se prenaša na tiste, ki varčujejo na bankah.

Predstavljajte si svet, v katerem so ljudje, ki del prihodkov celo življenje dajejo na stran, za to pa so kaznovani z dodatnim stroškom in morajo plačati za denar, ki so ga privarčevali. Na drugi strani pa si predstavljajte ljudi, ki jim še ni uspelo ustvariti prihrankov in ki jih banke s sredstvi prve skupine ljudi spodbujajo k zadolževanju. V zameno so nagrajeni z obrestno mero, ki je nižja od inflacije, kar v praksi pomeni, da morajo vrniti manj denarja, kot so si ga izposodili. Sedaj si pa še predstavljajte, da ne gre za nek fantazijski svet, saj v takem okolju živimo že več let.

Ne pričakujte, da bodo za spremembo na bolje (za varčevalce) poskrbele banke, saj gre za zasebna podjetja. Cilj zasebnih podjetij je zaslužek, s katerim se krijejo stroški poslovanja, hkrati pa morajo ustvariti še dobiček za lastnike. Žal pa okolje, ki so ga centralne banke v odzivu na dogajanje v obdobju zadnjih 13 let ustvarile, bankam ne dovoljuje drugačne politike, npr. posega v lastne rezerve in plačilo varčevalcem iz lastnih sredstev.

Če smo še pred dvema letoma govorili, da bomo priča trenutnemu stanju še vsaj do leta 2025, je sedaj verjetneje, da bomo podobnemu stanju v bančnem sistemu priča še dlje časa. Kar pa je gotovo, je to, da inflacija ne bo ves čas vztrajala na nizki ravni, ampak se bo kot posledica vseh ukrepov krepila. Letošnja napoved SURS-a za Slovenijo govori o 1,6-odstotni inflaciji. Napovedi različnih institucij za prihodnja leta pa kažejo na naraščajoč trend.




 

Kje začeti? Pokličite strokovnjaka.

Seveda prehod iz bank na druge trge ni preprost. Kje začeti? Kakšna so tveganja? Kaj lahko pričakujem? Nekateri boste rekli, da vas skrbi geopolitično dogajanje v svetu in imate prav, saj stanje ni rožnato. Kaj bi rekli, če vam povemo, da so imeli razviti trgi tudi v časih najhujših vojn v povprečju ne samo pozitivno donosnost, temveč celo višjo donosnost od zgodovinskega povprečja? Ameriške delnice z visoko tržno kapitalizacijo (bolj varna, stabilna podjetja) so imele med drugo svetovno vojno v povprečju 16,9-odstotno letno donosnost; podjetja z nizko tržno kapitalizacijo pa kar 32,8-odstotno donosnost. Povprečna inflacija je znašala 5,2 odstotka letno.



Dejstvo je, da se bo denar iz bank vedno hitreje prelival na kapitalski trg. Do zdaj smo resen premik iz depozitov opazili na nepremičninskem trgu, kar je med drugim pripomoglo k nadpovprečni rasti cen nepremičnin v Sloveniji. Dejstvo je tudi, da bo vedno več ljudi prisiljenih k spremembi strukture prihrankov. S tem ni čisto nič narobe, saj se bo stanje le prilagodilo novim razmeram in bo poskrbelo za boljši izkoristek denarja in prispevalo k temu, da bo vaš denar končno znova začel delati za vas!