Tehnološke rešitve za sodobnejše nakupovanje

Kako zagotavljati konkurenčnost je danes skrb vsakega podjetja in vsake panoge. Pogledali­ smo, kakšna bo prihodnost trgovi­ne­­­­ in kaj so največji izzivi zanjo.­ ­Nakupovanje je danes povsem drugačno od tistega včeraj, naj se v tej vlogi znajde pripadnik tehnološko najdovzetnejše generacije ali stara garda, ki se še spomni, kako je prodajalka na pamet seštevala cene kup­ljenih izdelkov. Internet, plačilne­ kartice­ in pametni telefoni so spremenili naše nakupne navade.­ Še bolj jih bodo, so pokazale ­izkušnje tistih, ki utirajo pot.

Potrošnikove preference so visoke. Od »nove trgovine« pričakuje, da bo digitalno povezana oziroma dostopna, da bo nakupovanje hitro in enostavno, da mu bo ponudba pisana na kožo in bo temeljila na uporabniški izkušnji, je razmišljal partner svetovalne družbe Boston Consulting Group (BCG) Nikola Vuković. Da bi trgovec lahko ugodil potencialni stranki, se bo moral opremiti s sodobno tehnologijo in novimi veščinami. Vuković je pojasnil, da se bo moral med drugim mobilno povezati s kupcem in mu priskrbeti digitalna orodja oziroma aplikacije. Prek teh bo dobil dodatne informacije o izdelku, ki ga je gledal v trgovini ali na spletu, skrajšale in poenostavile mu bodo pot do želenega blaga. Če tega ne bo na zalogi, ga bo lahko naročil na dom ali si omislil izdelek po ­naročilu.

Personalizacija je nasploh ena od glavnih tendenc prihodnje trgovine, omogočila jo bo umetna inteligenca ob napredni uporabi­ podatkov ter avtomatiziranih procesih v trgovini. Sogovornik je s tem mislil na pametne police, opremljene s senzorji in kamerami za upravljanje zalog, robote, ki se bodo »sprehajali« po trgovini in nadzorovali stanje na policah, naročanje in upravljanje zalog bo avtomatizirano. Avtomatiziran bo tudi sklep nakupa z različnimi načini plačila, kupljeno pa bo trgovec pripravil za prevzem (če je kupec izdelke naročil in plačal prek spleta) ali dostavil na dom.

Amazon in Alibaba

Kako to (že) delajo veliki po svetu? Med najbolj naprednimi je ameriški Amazon oziroma njegova trgovina Amazon Go. »Integrirana aplikacija omogoča enostaven vstop in izstop iz trgovine,« je povedal Vuković, »brez čakanja na blagajni, saj je check out avtomatiziran. Kamere in senzorji v trgovini se samodejno povežejo z vašo aplikacijo in sledijo vašemu nakupu ter izdelkom, ki jih spremljate v nakupni/digitalni košarici. Obenem vas aplikacija in store opozarja na novosti v trgovini, nove izdelke, akcije ter informacije, ki so skladne z vašimi nakup­nimi preferencami – torej zelo personalizirano, brez množičnega marketinga. Zaposleni v trgovini ne opravljajo blagajniških aktivnosti, ampak so vam na voljo za dodatne informacije, nasvete, ­pomoč pri nakupu …«

Podobno nakupno izkušnjo ponuja Alibaba v trgovinah Hema. Dodatno lahko njihovi kupci prek posebne aplikacije naročijo pripravo svežih jedi po svoji želji in jih zaužijejo v trgovini. Skenirane izdelke plačajo izključno prek Alibabinega plačilnega sistema, računa alipay. Ta z zbranimi podatki omogoči trgovcu visoko personalizacijo ponudbe, akcij in informacij. Prvo tako trgovino je odprl sredi leta 2017, do 2021. jih bo najmanj 2000.
 

Pametni tudi klasični trgovci

Pametne trgovine odpirajo tudi bolj tradicionalni trgovci, npr. britanski Tesco, Sainsbury's, Carrefour na Kitajskem (plačevati je mogoče s prepoznavo kupčevega obraza na samodejni blagajni), 7-eleven v Seulu (biometrični sistem skenira vzorec dlani, ki je neposredno povezan s kreditno kartico). Japonski trgovec z oblačili GU ima nameščena pametna ogledala, ki omogočajo virtualno pomerjanje oblačil, kupec nato zloži oblačila v virtualno nakupno košaro, naroči dostavo na dom in plača s telefonom.

Slovenci ne odstopamo dosti

Kako daleč je pri uporabi sodobne tehnologije slovenska trgovina? Nikola Vuković: »Ne bi rekel, da slovenska trgovina bistveno odstopa od tega, kar vidimo pri evropskih trgovcih. Ne nazadnje smo avtomatske blagajne v Sloveniji pri nekaterih trgovcih lahko uporabljali že v drugi polovici prejšnjega desetletja … Res so bili ti koncepti sprva namenjeni ­velikim formatom (hipermarketom), a so se že razširili tudi na manjše (premium) formate. Drži pa, da v splošnem Evropa v primerjavi z ZDA in zlasti s Kitajsko oz. Azijo nekoliko zaostaja pri najnovejših tehnologijah in orodjih v trgovini …«

Po Vukovićevem prepričanju je zamik pri uvedbi nekaterih novih tehnologij ali orodij v slovenski trgovini posledica tukajšnjih temeljnih zakonitosti, velikosti našega trga ter ustaljenega načina plačevanja, pri čemer še vedno prevladuje gotovina oziroma ­plačilne kartice.

Pripomočkov za nakupovanje bo čedalje več. Foto Shutterstock

Igro vodijo največji

Inovativno tehnologijo so na slovenski trg pripeljali največji trgovci. Mercator na primer se ponaša z največjim lojalnostnim programom v regiji (1,8 milijona imetnikov kartic zvestobe), kar mu omogoča spoznavanje kupcev in njihovo segmentacijo. S sodobnimi orodji za analitiko lahko personalizira ponudbo, oblikuje ustrezne formate trgovin in ­primerno ponudbo.
Kristina Gregorc, asistentka predsednika uprave Mercatorja, je nanizala področja, na katerih je bil Mercator prvi v regiji: njegova spletna trgovina letos praznuje 20 let, ponuja 20.000 izdelkov, dostavo isti dan, različne možnosti plačila, pokriva pa skoraj vso Slovenijo. Vzpostavil je mrežo tik tak blagajn in mrežo samopostrežnih blagajn za kartično plačevanje. Predstavil je M-sken, s katerim kupec sproti skenira izdelke in na koncu plača račun na tik tak ­blagajni.

Mercator je prvi in za zdaj edini trgovec v Sloveniji, ki ima svojo mobilno denarnico M-pay (prek mobilne aplikacije moj M). Ta vključuje vse ugodnosti kartic Pika, omogoča pa preprost pregled nad nakupi. Kupec lahko izbira med fizičnim in virtualnim računom. Z aplikacijo moj M lahko uporablja e-nalepke, kreira nakupovalni listek, brska po katalogih, bere novice, unovčuje kupone in kupuje prek spleta.

»Razvijamo zanimive rešitve,« je povedala Kristina Gregorc. »Po vzoru iz tujine bomo kmalu postavili testno pop up trgovino, v kateri bo mogoče nakupovati brez navzočnosti prodajalcev. To je mobilna trgovina, namenjena mimoidočim in vsem, ki si želijo nove nakupne izkušnje. Imela bo vrsto sodobnih tehnoloških rešitev: nadzor vhoda/izhoda, elektronske cenovke, samopostrežne blagajne za kartično plačevanje, virtualnega asistenta, ki bo pomagal pri nakupovanju, in podobno.«

Po mnenju sogovornice v Sloveniji digitalizacijo v trgovini bolj kot za pomoč pri nakupovanju uporabljajo kot informacijski kanal. »Online« še dolgo ne bo glavni prodajni kanal v panogi, tudi v Evropi bo v petih letih predstavljal le tri odstotke prodaje. »Menim, da v naši regiji droni za dostavo še nekaj časa ne bodo poleteli.«