Slovenija se še utrjuje kot podalpski tiger

Bruselj – Po napovedih evropske komisije se bodo pozitivna gospodarska gibanja v Sloveniji nadaljevala. To pripomore tudi k boljšim javnim financam.

Evropska komisija je v spomladanski napovedi še zvišala napovedano gospodarsko rast za letos s 4,2 na 4,7 odstotka. Med članicami EU bosta višjo rast imeli le Malta (5,8) in Irska (5,7 odstotka). V zadnjem četrtletju lanskega leta se je slovenski BDP zvišal za kar 6,2 odstotka v primerjavi z istim obdobjem leto poprej.

Na podlagi indikatorjev »ni znamenj šibkejše rasti v prvem četrtletju in dejavniki, ki so prej podpirali rast, so še vedno prisotni«. K rasti bosta letos pripomogla tako domače kot tuje povpraševanje, leta 2019 naj bi bil močnejši domači dejavnik.

Opozarjajo pa, da je bila rast zasebne in javne potrošnje lani počasnejša kot leta 2016. Izvoz se je zvišal za 10,6 in uvoz za 10,1 odstotka.  

Rast naložb v zasebnem sektorju naj bi ostala trdna, okrepila se bo tudi v javnem sektorju. Po naložbah v stroje in opremo naj bi se še bolj okrepile naložbe v gradnjo. Letos in prihodnje leto se pričakuje več črpanja denarja iz skladov EU.

Domače povpraševanje naj bi spodbujala rast zaposlenosti, plač in posojil. Po napovedih Bruslja naj bi se stopnja brezposelnosti prihodnje leto znižala na 5,4 odstotka, kar je blizu ravni iz obdobja 2007–2008. V takšnih okoliščinah naj bi se okrepil pritisk na rast plač. Nadomestilo za zaposlenega naj bi se letos zvišalo za 3,9 in prihodnje leto za 4,8 odstotka.

Rast zaposlenosti (letos za 2,8 odstotka) naj bi že povzročala pomanjkanje delavcev na že tako napetem trgu dela. »Tuji delavci in večji delež aktivnega prebivalstva bi lahko nekoliko ublažili omejitve v ponudbi dela,« menijo analitiki evropske komisije.

Na področju javnih financ bodo gibanja boljša po zaslugi ugodnih makroekonomskih gibanj. Po lanskih uravnoteženih javnih financah naj bi Slovenija letos že imela presežek v višini 0,5 odstotka BDP. Po drugi strani se bo strukturni položaj (v katerem niso upoštevana ciklična gospodarska gibanja) spet poslabšal, letos in prihodnje leto za okoli poldrugi odstotek BDP.

Tudi na ravni območja z evrom bo gospodarska rast letos ostala razmeroma visoka, pri 2,3 odstotka. Podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis kljub temu opozarja, da se napovedujejo rastoča tveganja in da bi morali izkoristiti dobre čase za utrjevanje gospodarstev.

Prvič od začetka denarne unije lani nobena od članic ni imela javnofinančnega primanjkljaja, ki bi bil višji od treh odstotkov BDP. Med zunanjimi tveganji v evropski komisiji opozarjajo predvsem na nestabilnost na finančnih trgih in zaostrovanje trgovinskega protekcionizma.